ZIMSKA  RAZSTAVA ROKODELCEV

Art&Craft Slovenija

'Misli in pripovedi'

OZS, Ljubljana

december 2025 - januar 2026

V Obrtno-podjetniški zbornice Slovenije razstavne prostore namenjamo promociji izdelkov sodobnega rokodelstva ter njihovih izdelovalcev.
Izbrane razstave sestavljajo izdelki iz različnih rokodelskih panog. Njihova tematika se navezuje na praznike in posamezne, značilne navade letnega časa, ki sovpadajo s kulturo rokodelstva ter kulturne dediščine. Z razstavami v izložbenih oknih naših prostorov javnost ozaveščamo ne samo o prisotnosti, razvoju in kakovosti slovenskih rokodelcev, temveč tudi o zgodbah, ki se skrivajo za izdelki.

Rokodelski izdelki so ročna dela, ki temeljijo na ljudskih izročilih in pripovedih slovenskega naroda. Odražajo se skozi naravni material lokalnega izvora ali pridelave. Pri rokodelskih delih vse prevečkrat pozabimo na zgodbo, ki jo rokodelski izdelek predstavlja, predvsem pa se ne zavedamo znanja, spretnosti in veščin rokodelcev.

Slovensko rokodelstvo začenja novo obdobje, ki je podprto tudi z novim zakonom o ohranjanju in razvoju rokodelstva (ZorR, Uradni List št. 78/2023). Tudi zato v Obrtno-podjetniški zbornici vabimo k sodelovanju izbrane rokodelce, da se s svojimi izdelki predstavijo v naših razstavnih prostorih.

Natalija Resnik 

Zimska razstava rokodelcev  - 'Misli in pripovedi'

December je mesec prazničnih dni, le-te pa včasih vsebujejo tudi čas za premislek. Na OZS bomo december in januar obeležili v duhu refleksije, misli, zgodb, navideznih in simboličnih podob marionetnih lutk ter igrač Špele Ulaga. Špela je ne samo izdelovalka lutk, tudi predstavnica Muzeja lutk v Hrastniku ter Društva marionetnih lutk Jurček. Pripovedi so lahko čarobne na vse možne načine, eden izmed teh je tudi pisava ali kaligrafija. Rokodelska panoga kaligrafija je dejavna panoga rokodelstva v Sloveniji, ki se počasi prebuja v sodobni svet. Natalija Resnik je ena izmed prepoznavnih in aktivnih kaligrafinj, ki svoja znanja in veščine redno prenaša med mlade in stare:  'živi in ustvarja na Griču nad Ptujem, v ateljeju, obdanem s prvinskim, naravnim okoljem'.

Pripoved, zapisana na dolgih vertikalnih svitkih pripoveduje o 'Brezglavih ljudeh' , ki imajo namesto glave milne mehurčke,… Kaligrafija ima moč, da skozi pripoved pove tudi 'brezglavo realnost' a v čudoviti preobleki. Marionetne, ročno izdelane lutke in kinetične igrače iz lesa Špele Ulaga bodo naši razstavi dodali simbolično podobo zimske refleksije in navideznega sveta dežele 'brezglavih ljudi, ki brezglavo tekajo naokoli,…'

Špela Ulaga je samostojna izdelovalka lutk, animatorka lutk in predstavnica društva marionetnega gledališča Jurček v Hrastniku. Špela je tudi steklarka, lesostrugarka in po izobrazbi arhitektka. Njeni svetovi so ne samo raznoliki,simbolično pripovedni,  so tudi vsi svetovi vseh pravljic.

Špela Ulaga 

Zanimivosti o predstavljenih rokodelskih panogah,…

IZDELOVANJE LUTK

Preprosta ročna lutka ali lilek, ki jo izpod klopi vodi ležeči igralec, se je pri nas pojavila v 15. stol. Izdelana je bila iz lesenega križa ali zgolj navadne palice oziroma prečnika, ki jo je lutkar potisnil skozi rokav starega suknjiča, na vrh pa pritrdil klobuk. O lilekih je prvi pisal leta 1942 etnolog Boris Orel, pred tem je veljalo, da na Slovenskem nismo poznali lastnega lutkovnega izraza. Preproste oblike ljudskega lutkarstva sicer niso vplivale na razvoj lutkovne umetnosti pri nas.

Šele udejstvovanje slikarja in fotografa Milana Klemenčiča v začetku 20. stoletja prinaša v naš prostor samostojno oblikovanje in izdelavo lutk. Pod vplivom italijanskih lutkovnih skupin je za svoje domače lutkovno gledališče izdelal miniaturne marionete ter vso scenografijo. Tekom let je izrazito izpopolnil izvedbo svojih miniaturnih marionet, ki so bile sprva še precej okorne in pretežno iz kaširanega papirja, kasneje pa iz svinca in mavčnih odlitkov. Neposrednih naslednikov svoje obrti in umetnosti ni imel. Ročne lutke pri nas nimajo samoniklega izvora kot pri mnogih tujih narodih, vendar se je nad njimi navduševal etnolog dr. Niko Kuret, »oče« slovenskega junaka ročnih lutk, Pavlihe, ki ga je vpeljal v 30. letih 20. stol. Kuret si je želel, da bi ročne lutke prerastle v »gibanje«, zato je gostoval po Sloveniji, prirejal tečaje igranja z ročnimi lutkami in serijsko izdeloval komplete ročnih lutk za vajo. Pavliha je otroke in odrasle zabaval do sredine petdesetih let 20. stol., potem pa se je umaknil novim lutkovnim tehnikam in junakom.

V delavnici Lutkovnega gledališča Ljubljana in Maribor so se vse od njune ustanovitve zvrstili različni mojstri oz. vodje delavnic (pretežno kiparji), ki so v duhu časa izdelovali lutke različnih tehnik od lesenih marionet in ročnih lutk do lesenih javank, mimičnih lutk iz različnih pen, namiznih lutk iz lesa ali/in kaširanega papirja oz. poliuretanskih pen, ploskih lutk iz različnih polikarbonatov, kartonov, papirja ter najrazličnejše hibridne tehnike lutk, ki vključujejo različne materiale in multidisciplinarna znanja. Lutka je danes zlasti v institucionalnih gledališčih kolektivno delo, ki vključuje vrsto poklicev, kot so: likovni umetnik, lutkovni tehnolog, kipar, rezbar, mizar, šivilja, slikar ... Mojstri morajo imeti – glede na različne lutkovne tehnike – različna znanja s področja obdelave lesa (oblikovanje in konstruiranje), papirne kaše, kovine, umetnih materialov, vlivanja različnih mas (kovine, mavec, silikon ...), krojenja, šivanja, poslikave ...

Poleg dveh slovenskih profesionalnih lutkovnih gledališč v delujejo v Sloveniji tudi različne neinstitucionalne lutkovne skupine, ki za svoje predstave izdelujejo lastne lutke ali angažirajo zunanje izvajalce.

Špela Ulaga (samozaposlena v kulturi) 

Društvo Marionetno gledališče Jurček deluje v Muzeju Hrastnik, knapovske marionete so male umetnine, prave lepotice v razstavnih vitrinah, ki oživijo na odru in pričarajo pravljično vzdušje za vaše otroke in otroke v vas. Društvo Marionetno gledališče Jurček je bilo ustanovljeno januarja 2010 na pobudo starih hrastniških lutkarjev, ki so spet začeli z zanosom uprizarjati lutkovne predstave, pravljice, takšne kot so bile včasih. Z namenom, da ohranijo tradicijo in bogato kulturno dediščino knapovskih marionet, so se odločili še bolj resno poprijeti za delo, čeprav so v povprečju stari nekje 60 let, torej prav toliko kot naše marionete.

Srečni so, da so bile marionete obnovljene po zaslugi Jane Mlakar Adamič, Zasavskega muzeja in občine Hrastnik, da jih lahko kot muzejske eksponate uporabljajo v svojih predstavah in jim spet vdihnemo pravljično življenje.

V društvu so si zastavili obsežen program dela, ki poleg marionetnih lutkovnih predstav za otroke in odrasle v Muzeju Hrastnik vključuje tudi gostovanja, da male lepotice v pravih starih pravljicah predstavimo tudi drugim, sodelovanja na festivalih in dobrodelnih prireditvah, predvsem pa novo lutkovno predstavo s premiero v oktobru ali novembru 2025.

Na oder so postavili že peto predstavo, tako da so v našem repertoarju zdaj pravljice Rdeča kapica, Mojstrov kozel, Jurček zdravnik, Janko in Metka ter Sovji grad. Pripravili so premierno uprizoritev stare pravljice Sovji grad, pod mentorskim vodstvom Matjaža Lobode, izkušenega režiserja iz Lutkovnega gledališča Ljubljana, ki smo ga prosili za strokovno pomoč. Načrtujejo pa tudi izdelavo novih lutk, ljubkih malih kostumov in scenskih rekvizitov v sodelovanju z umetniki, ki jih zanima sodelovanje v amaterskem marionetnem gledališču.

Predvsem pa želijo pridobiti mlade člane, nove lutkarje s svežimi idejami, ki bodo društvu dali še dodatno energijo za ustvarjanje.

https://www.marionetehrastnik.com/

spela.ulaga6@gmail.com

Špela Ulaga

KALIGRAFIJA

Kaligrafija (grško Καλλιγραφία (kalligrafia), κάλλος (kállos, lepo) oz. καλός (kalós, lepo, dobro) in γράφειν (gráfeïn, pisati)) je vizualna umetnost, povezana s področjem pisanja. Zgodovina zahodne kaligrafije sega v prva stoletja našega štetja z nastankom rimskih rokopisov. Kaligrafija v svojem osnovnem pomenu zajema pisanje z zgodovinskimi pisavami, ki so pisane po določenih pravilih (vrsta peresa, kot pisanja, kot peresa), na primer unciala, karolinška minuskula, bastarda.

Umetnost lepega pisanja je bila domena pisarjev, ki so bodisi ustvarjali naročene rokopise bodisi so prepisovali knjige za potrebe knjižnic. Zahodna kaligrafija je navzoča po vsej Evropi, v Sloveniji je dobro raziskan skriptorij, v katerem je v 13. stol nastala cela vrta izjemnih rokopisov.

V 20. stol. je kaligrafija v zahodni Evropi doživela prebujenje in razcvet ter se začela uveljavljati kot samostojna likovna panoga. Od strogega posnemanja zgodovinskih pisav je začela posegati po njihovih sodobnih interpretacijah ter razvijati nove in celo abstraktne forme.

Kaligrafija je danes prepletena s številnimi vizualnimi zvrstmi, kot so grafično in industrijsko oblikovanje, street art, body art, itd..

V slovenskem prostoru so kaligrafi redko izpričani, še redkejši so poklicni. V novejši dobi so to področje pokrivali slikarji (na primer Maksim Gaspari), še pogosteje pa arhitekti ter nekaj posameznikov drugih poklicev. Formalnega izobraževanja s tega področja niso bili deležni in so samouki, a z izjemno razvitim čutom do pisav.

Kaligrafijo lahko uporabimo za pisanje ovojnic, izdelavo vabil (tudi poročnih) – unikatno izdelanih ali natisnjenih, izdelavo slavnostnih listin, vpisovanje imen v diplome ali častne knjige, oblikovanje plakatov, naslovnic knjig, embalaže; so tudi samostojna kaligrafska dela na papir, stene stavb, telo, avtomobile, za izdelavo imen lokalov/stavb, klesanje napisov v kamen.

Kaligrafija se uporablja tudi kot tehnika umirjanja ali kot terapevtska tehnika.

V Sloveniji se predmet kaligrafija izvaja le v prvem semestru študija vizualnih komunikacija na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Sedanji poklicni kaligrafi so si znanje pridobili v tujini na zasebnih tečajih kaligrafov svetovne veljave.

Študij kaligrafije je izredno pomemben predvsem za spoznavanje ustroja črk, na katerem kasneje svoje znanje gradijo tipografije.

Natalija Resnik

Živi in ustvarja na Griču nad Ptujem, v ateljeju, obdanem s prvinskim, naravnim okoljem.

Študij Tehniške fakultete in  študij Waldorfske pedagogike, je nadgradila z raziskovalnim študijem kaligrafije in pa študijem filozofije Ife, ki temelji na raziskovanju nevidnega dela energij narave.

Leta 2000 se je podala na samostojno ustvarjalno pot. Ljubezen do umetnosti lepopisja je z leti preraslo iz ljubiteljskega na profesionalni nivo. Natalija Resnik ohranja klasičen kaligrafski pristop s  svežino in lahkotnostjo, predvsem skozi preplet stilov, barv in materialov in sodobnimi pristopi.

Vizija je, širiti idejo o prepoznavanju lastnih potencialov in omejitev, s čimer, naj vsak posameznik svojim življenjskim ciljem olajšamo pot do realizacije. Odgovori pridejo, ko smo pripravljeni spremeniti način razmišljanja, ki nam več ne služi. Slediti svoji poti in skozi delovanje svoja dognanja širim v mednarodno okolje.

natalija resnik/ustvarjalnost.si

nrg@ustvarjalnost.si