Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
steklarstvo
Tadeja Nemček
Steklarstvo ima na Slovenskem tradicijo od 16. stoletja naprej. Steklo so proizvajali v gozdnih glažutah na obsežnih gozdnih območjih, iz katerih so se razvile velike steklarne v Rogaški Slatini, Hrastniku in Hrpeljah. Panoga obsega oblikovanje steklarskih in steklopihaških izdelkov, brušenje stekla ter graviranje in poslikave na steklarskih izdelkih. Vključuje tako izdelovanje replik dediščine steklarskih izdelkov kot tudi sodobno oblikovanje stekla. S steklom povezano tradicijo imajo tudi dejavnosti dekorativnega jedkanja stekla, vitraži in slikanje na steklo.
Na Slovenskem se prve steklarne pojavijo že v 16. stoletju, največ pa jih je nastalo med koncem 17. in sredino 19. stoletja na obsežnih gozdnih območjih na Pohorju, Maclju, Kočevskem, Kranjskem, Notranjskem, Dolenjskem in Goričkem. Iz tradicije so se razvile velike steklarne v Rogaški Slatini, Hrastniku in Hrpeljah. V Sloveniji deluje še več manjših steklarskih rokodelskih delavnic in studiev za oblikovanje steklarskih in steklopihaških izdelkov, ki so lahko izdelani iz steklene mase ali že industrijsko izdelanih cevi in palic iz laboratorijskega stekla. Posebno veščino prestavljajo brušenje in graviranje ter poslikave na steklarskih izdelkih, bogato tradicijo imajo tudi slikana okna (vitraži) in dekorativno jedkanje stekla.

Zgodovinski pregled steklarstva pokaže, da se prav na območju današnje Slovenije stikata dva načina proizvodnje. V zahodnem delu Slovenije je imel večji vpliv t. i. beneški način z uporabo sode kot surovine, na Štajerskem pa je bil izrazitejši vpliv srednjeevropskega prostora, kjer so namesto uvožene sode kremenčevemu pesku dodajali doma pridobljeno pepeliko. Steklarske glažute so se razvile povsod tam, kjer je bilo dovolj gozda oz. lesa, potrebnega za taljenje steklene mase in pridobivanje pepelike (steklarske soli), ki so jo dodajali kremenčevemu pesku, da so znižali njegovo tališče.

Sekcija DUO pri OZS

 

Domače in umetnostne obrti (DUO) predstavljajo danes v vseh evropskih in tudi izven evropskih držav pomemben segment identitete in razpoznavnosti posameznih držav in narodov. Pri tem pa ne gre le za ohranjanje neke dejavnosti. Razvita gospodarstva namenjajo domači obrti ustrezne stimulacije in z mnogimi ukrepi, tudi finančnimi olajšavami, poskrbijo, da se ta segment narodne ustvarjalnosti primerno razvija v donosno gospodarsko panogo.

 

Slovenija je skoraj na vseh področjih tega delovanja še močno na spodnjem robu evropske lestvice, četudi je doseženih nekaj stvari, ki nam jih zavidajo tudi v svetu. To velja npr. za dobro urejen sistem strokovnega vrednotenja oz. ocenjevanja izdelkov domače in umetnostne obrti, s katerim so povezane določene ugodnosti pri registraciji te dejavnosti in označevanje kvalitetnih izdelkov z nalepko, ki nosi številko izdanega certifikata strokovne komisije.

V 80. letih je ustanovitvijo strokovne komisije za vrednotenje izdelkov domače in umetnostne obrti, ki jo sestavljajo zunanji strokovni sodelavci zbornice, prvič prišlo do sistematičnega strokovnega dela na tem področju, rokodelci pa so na podlagi odločitve komisije prejeli naziv mojster oziroma mojstrska delavnica. Izdelki so bili označeni z znakom kakovosti, mnenje komisije pa je bilo tudi osnova za uveljavitev davčnih olajšav, ki predstavljajo eno od najbolj neposrednih oblik družbenih spodbud za rokodelce. To lahko označimo kot prvo konkretno stimulacijo izdelovalcev kakovostnih izdelkov v povojnem obdobju. V zvezi s tem je bil v Sloveniji leta 1985 sprejet Družben dogovor o pospeševanju razvoja domače in umetnostne obrti, ki pa se je kljub dobrim sestavinam slabo izvajal. Sicer pa je slovensko rokodelstvo začelo v sedemdesetih in osemdesetih letih uspešno predstavljati svojo ustvarjalnost in s tem našo identiteto tudi v tujini.

Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije smo mnenja, da prilagajanje Evropi nikakor ne zahteva izničenja ali opuščanja pozitivnih, tudi mednarodno priznanih strokovnih dosežkov na področju rokodelstva in finančnih ter zakonskih ugodnosti. Zakon o DDV je odpravil pomembno dolgoročno družbeno skrb za rokodelske dejavnosti, ne da bi država to skrb nadomestila z drugimi mehanizmi. V času, ko je nacionalna identiteta vse bolj ogrožena, ne bi smeli dopustiti, da dokončno odmre del dejavnosti, ki predstavljajo ne le košček naše pestre kulturne dediščine, ampak tudi možnosti za zaposlitev, bolj avtentični turizem in sodobno naravnano, ekološko Slovenijo.

 

fotka mešanih izdelkov

Teja Hlačar (lončene steklenice), Ana Trampuš Cerawoods (potičnik), lesena posoda

 

 

Upravni odbor Sekcije za domačo in umetnostno obrt pri OZS v mandatnem obdobju 2022 - 2026:

 

Predsednik:
Jernej Bortolato, Dutovlje
E-naslov: jernej@bortolato.si

 

Podpredsednica:
Suzana Rajh, Maribor
E-naslov: suzana.rajh@gmail.com

 

Člani:
Marjan Starc, Šmarje
Jurij Mlakar, Ljubljana
Tilen Šumah, Kotlje

 

Poslanec Sekcije za domačo in umetnostno obrt v Skupščino OZS je Jernej Bortolato.

 

Sekretar sekcije:
Goran Lesničar Pučko
Telefon: +386 1 583 05 16
E-naslov: goran.lesnicar@ozs.si

 

Višja strokovna svetovalka:
Anja Podreka
Telefon: +386 1 583 08 25
E-naslov: anja.podreka@ozs.si

Piškotek
Spletna stran za nemoteno delovanje in boljšo uporabniško izkušnjo uporablja piškotke. Prosimo označite "Dovolim piškotke", če se strinjate z njihovo namestitvijo.

več o uporabi piškotkov in nastavitve
dovolim piškotke
zapri obvestilo