Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
tesarstvo
Hiša Mandrova - Tesarji (cimpermani) sodijo med tiste obrtnike, ki jih lahko dokumentirano spremljamo že od srednjega veka (freske in drugi slikovni viri), ko so se začeli združevati v cehe. V preteklosti je kmet obvladal tudi tesarska znanja, saj si je moral številne pripomočke izdelati sam. Posamezni mojstri pa so obvladovali panogo bolj detajlno, saj je med tesarskimi opravili tudi nekaj takšnih, ki zahtevajo posebne spretnosti ter obvladovanje orodja in materiala, s katerim izdelujejo.

Zelo zahtevna za izdelavo so bila ostrešja nad bivališči in v zvonikih cerkva, samostanih in grajskih stavbah. Posebnost na Slovenskem je zagotovo sušilna naprava, imenovana kozolec. Poznamo jih različnih oblik, posebno mojstrovino predstavlja kozolec toplar, torej dvojni vezani kozolec.

Tesarstvo zahteva veliko znanja in izkušenj. Za tesarskega mojstra je bilo treba opraviti pripravništvo, ki je zajemalo praktično učenje od mojstrov. Pripravništvo je bil čas, ko so se vajenci naučili obdelovati les in obvladati zakonitosti, ki veljajo pri gradnji lesenih objektov. Osnovna pogoja za tesarstvo sta bila dobro orodje, s katerim so tesali, in dobro pripravljen les. Tesarska sezona je potekala od pomladi do jeseni. V zimskem času so posekali les, ki se je sušil do pomladi, ko so začeli s tesanjem lesa in nato z vezavo posameznih sklopov konstrukcije. Glavno delo tesarjev je bilo obdelava požaganega lesa, ročno ali z žago. Tako so dobili tesane ali žagane gredi, tramove, špirovce, lege, late in druge osnovne lesene sestavne dele. Naslednjo skupino tesarskih opravil je predstavljalo vezanje ali sestavljanje lesene konstrukcije v ostrešja, lesene stene, mostove, kozolce in druge naprave. Pri tem je šlo za dve glavni skupini opravil: tesanje sestavnih delov in sestavljanje ali montaža. To je bilo še posebej značilno pri izdelavi ostrešij, ki so jih najprej v celoti stesali, sestavili na tleh, jih znova razdrli, dvignili posamezne sestavne elemente na stavbo in jih nato spet sestavili. Glavno tesarjevo orodje so različne sekire (plenkača, cimerarka, malarin, bradlja..).

Sekcija za rokodelstvo pri OZS

 

Domače in umetnostne obrti (DUO) predstavljajo danes v vseh evropskih in tudi izven evropskih držav pomemben segment identitete in razpoznavnosti posameznih držav in narodov. Pri tem pa ne gre le za ohranjanje neke dejavnosti. Razvita gospodarstva namenjajo domači obrti ustrezne stimulacije in z mnogimi ukrepi, tudi finančnimi olajšavami, poskrbijo, da se ta segment narodne ustvarjalnosti primerno razvija v donosno gospodarsko panogo.

 

Slovenija je skoraj na vseh področjih tega delovanja še močno na spodnjem robu evropske lestvice, četudi je doseženih nekaj stvari, ki nam jih zavidajo tudi v svetu. To velja npr. za dobro urejen sistem strokovnega vrednotenja oz. ocenjevanja izdelkov domače in umetnostne obrti, s katerim so povezane določene ugodnosti pri registraciji te dejavnosti in označevanje kvalitetnih izdelkov z nalepko, ki nosi številko izdanega certifikata strokovne komisije.

V 80. letih je ustanovitvijo strokovne komisije za vrednotenje izdelkov domače in umetnostne obrti, ki jo sestavljajo zunanji strokovni sodelavci zbornice, prvič prišlo do sistematičnega strokovnega dela na tem področju, rokodelci pa so na podlagi odločitve komisije prejeli naziv mojster oziroma mojstrska delavnica. Izdelki so bili označeni z znakom kakovosti, mnenje komisije pa je bilo tudi osnova za uveljavitev davčnih olajšav, ki predstavljajo eno od najbolj neposrednih oblik družbenih spodbud za rokodelce. To lahko označimo kot prvo konkretno stimulacijo izdelovalcev kakovostnih izdelkov v povojnem obdobju. V zvezi s tem je bil v Sloveniji leta 1985 sprejet Družben dogovor o pospeševanju razvoja domače in umetnostne obrti, ki pa se je kljub dobrim sestavinam slabo izvajal. Sicer pa je slovensko rokodelstvo začelo v sedemdesetih in osemdesetih letih uspešno predstavljati svojo ustvarjalnost in s tem našo identiteto tudi v tujini.

Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije smo mnenja, da prilagajanje Evropi nikakor ne zahteva izničenja ali opuščanja pozitivnih, tudi mednarodno priznanih strokovnih dosežkov na področju rokodelstva in finančnih ter zakonskih ugodnosti. Zakon o DDV je odpravil pomembno dolgoročno družbeno skrb za rokodelske dejavnosti, ne da bi država to skrb nadomestila z drugimi mehanizmi. V času, ko je nacionalna identiteta vse bolj ogrožena, ne bi smeli dopustiti, da dokončno odmre del dejavnosti, ki predstavljajo ne le košček naše pestre kulturne dediščine, ampak tudi možnosti za zaposlitev, bolj avtentični turizem in sodobno naravnano, ekološko Slovenijo.

 

fotka mešanih izdelkov

Teja Hlačar (lončene steklenice), Ana Trampuš Cerawoods (potičnik), lesena posoda

 

 

Upravni odbor Sekcije za domačo in umetnostno obrt pri OZS v mandatnem obdobju 2022 - 2026:

 

Predsednik:
Jernej Bortolato, Dutovlje
E-naslov: jernej@bortolato.si

 

Podpredsednica:
Suzana Rajh, Maribor
E-naslov: suzana.rajh@gmail.com

 

Člani:
Marjan Starc, Šmarje
Jurij Mlakar, Ljubljana
Tilen Šumah, Kotlje

 

Poslanec Sekcije za domačo in umetnostno obrt v Skupščino OZS je Jernej Bortolato.

 

Sekretar sekcije:
Goran Lesničar Pučko
Telefon: +386 1 583 05 16
E-naslov: goran.lesnicar@ozs.si

 

Višja strokovna svetovalka:
Anja Podreka
Telefon: +386 1 583 08 25
E-naslov: anja.podreka@ozs.si

Piškotek
Spletna stran za nemoteno delovanje in boljšo uporabniško izkušnjo uporablja piškotke. Prosimo označite "Dovolim piškotke", če se strinjate z njihovo namestitvijo.

več o uporabi piškotkov in nastavitve
dovolim piškotke
zapri obvestilo