Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
izdelovanje cvetnonedeljskih butaric
Ljubljanske butarice družine Mrvar
Cvetnonedeljske butare so šopi, izdelani iz določenih vrst in določenega števila šibja oziroma rastlinja. Pred cvetno nedeljo jih izdelujejo povsod po Sloveniji, le da se po posameznih območjih nekoliko razlikujejo glede na sestavo in obliko, različna pa so tudi poimenovanja zanje (presnec, prajtl, beganca, pegelj, pušl, prajtelj, žegen, kaštron, snop …).

Z blagoslovom cvetnonedeljskih butar se verniki spominjajo Kristusovega prihoda v Jeruzalem, kjer so po evangelijskem izročilu navdušene množice pred Kristusa na oslu metale palmove veje. V ljudskem verovanju cvetnonedeljska butara velja za zaščitnico doma, domačih živali, zemljišč in pridelkov, v preteklosti pa so jo uporabljali tudi za zaščito pred uroki, za zdravljenje ljudi in živali ter v številnih letnih šegah in šegah življenjskega kroga. Po drugi svetovni vojni je sicer začela vera v čarobno moč butar počasi zamirati, še vedno pa jih verniki na cvetno nedeljo nosijo blagoslavljat v cerkev; tradicionalni načini uporabe so marsikje še vedno živi.

Najpogosteje so butare izdelane iz vejic vrbe, brinja, bršljana, leske, bezga in drena. Ponekod jim dodajajo drugo zelenje, cvetje in veje sadnega drevja ter trte in jih krasijo z jabolki, pomarančami, pecivom in raznobarvnim krep papirjem. Na Primorskem šibje in rastlinje nadomeščajo oljčne veje, katerih liste v slovenski Istri spletajo v različne oblike. Posebno obliko butaric poznajo v okolici Ljubljane (iz oblancev izdelane ljubljanske butare) ter na Ljubnem ob Savinji in okolici (figuralne butare, imenovane ljubenske potice). Potice izdelujejo od konca 19. stol.; predstavljajo predmete, povezane z vsakdanjim življenjem tamkajšnjih ljudi, krščanske simbole, v novejšem času pa tudi človeške in živalske figure.

Sekcija DUO pri OZS

 

Domače in umetnostne obrti (DUO) predstavljajo danes v vseh evropskih in tudi izven evropskih držav pomemben segment identitete in razpoznavnosti posameznih držav in narodov. Pri tem pa ne gre le za ohranjanje neke dejavnosti. Razvita gospodarstva namenjajo domači obrti ustrezne stimulacije in z mnogimi ukrepi, tudi finančnimi olajšavami, poskrbijo, da se ta segment narodne ustvarjalnosti primerno razvija v donosno gospodarsko panogo.

 

Slovenija je skoraj na vseh področjih tega delovanja še močno na spodnjem robu evropske lestvice, četudi je doseženih nekaj stvari, ki nam jih zavidajo tudi v svetu. To velja npr. za dobro urejen sistem strokovnega vrednotenja oz. ocenjevanja izdelkov domače in umetnostne obrti, s katerim so povezane določene ugodnosti pri registraciji te dejavnosti in označevanje kvalitetnih izdelkov z nalepko, ki nosi številko izdanega certifikata strokovne komisije.

V 80. letih je ustanovitvijo strokovne komisije za vrednotenje izdelkov domače in umetnostne obrti, ki jo sestavljajo zunanji strokovni sodelavci zbornice, prvič prišlo do sistematičnega strokovnega dela na tem področju, rokodelci pa so na podlagi odločitve komisije prejeli naziv mojster oziroma mojstrska delavnica. Izdelki so bili označeni z znakom kakovosti, mnenje komisije pa je bilo tudi osnova za uveljavitev davčnih olajšav, ki predstavljajo eno od najbolj neposrednih oblik družbenih spodbud za rokodelce. To lahko označimo kot prvo konkretno stimulacijo izdelovalcev kakovostnih izdelkov v povojnem obdobju. V zvezi s tem je bil v Sloveniji leta 1985 sprejet Družben dogovor o pospeševanju razvoja domače in umetnostne obrti, ki pa se je kljub dobrim sestavinam slabo izvajal. Sicer pa je slovensko rokodelstvo začelo v sedemdesetih in osemdesetih letih uspešno predstavljati svojo ustvarjalnost in s tem našo identiteto tudi v tujini.

Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije smo mnenja, da prilagajanje Evropi nikakor ne zahteva izničenja ali opuščanja pozitivnih, tudi mednarodno priznanih strokovnih dosežkov na področju rokodelstva in finančnih ter zakonskih ugodnosti. Zakon o DDV je odpravil pomembno dolgoročno družbeno skrb za rokodelske dejavnosti, ne da bi država to skrb nadomestila z drugimi mehanizmi. V času, ko je nacionalna identiteta vse bolj ogrožena, ne bi smeli dopustiti, da dokončno odmre del dejavnosti, ki predstavljajo ne le košček naše pestre kulturne dediščine, ampak tudi možnosti za zaposlitev, bolj avtentični turizem in sodobno naravnano, ekološko Slovenijo.

 

fotka mešanih izdelkov

Teja Hlačar (lončene steklenice), Ana Trampuš Cerawoods (potičnik), lesena posoda

 

 

Upravni odbor Sekcije za domačo in umetnostno obrt pri OZS v mandatnem obdobju 2022 - 2026:

 

Predsednik:
Jernej Bortolato, Dutovlje
E-naslov: jernej@bortolato.si

 

Podpredsednica:
Suzana Rajh, Maribor
E-naslov: suzana.rajh@gmail.com

 

Člani:
Marjan Starc, Šmarje
Jurij Mlakar, Ljubljana
Tilen Šumah, Kotlje

 

Poslanec Sekcije za domačo in umetnostno obrt v Skupščino OZS je Jernej Bortolato.

 

Sekretar sekcije:
Goran Lesničar Pučko
Telefon: +386 1 583 05 16
E-naslov: goran.lesnicar@ozs.si

 

Višja strokovna svetovalka:
Anja Podreka
Telefon: +386 1 583 08 25
E-naslov: anja.podreka@ozs.si

Piškotek
Spletna stran za nemoteno delovanje in boljšo uporabniško izkušnjo uporablja piškotke. Prosimo označite "Dovolim piškotke", če se strinjate z njihovo namestitvijo.

več o uporabi piškotkov in nastavitve
dovolim piškotke
zapri obvestilo