Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
klobučarstvo (in modistovska obrt)
Sergej Pajk - Pajk klobuki

Klobučarstvo je rokodelska panoga, pri kateri se iz polsti ali klobučevine izdelujejo klobučarski izdelki (klobuki, copati, škornji, rokavice …). Osnovni material za polst je ovčja volna ali zajčja in kunčja dlaka. Nekdaj številni klobučarji so bili povezani v klobučarske cehe, dandanes pa so nosilci znanja izjemno redki. Posebna veja klobučarjev so modistke, ki iz polizdelkov – tulcev klobučevine izdelujejo damske klobuke.

Za izdelavo klobuka iz volne ali dlake je bilo potrebnih kar 16 različnih delovnih faz. Najprej je bilo treba dlako ali volno sčesati (gredešanje volne). Glede na tip in velikost izdelka so klobučarji volno ali dlako stehtali. Stehtano volno so na mizi brenkali ali fahali. V levici je klobučar držal pahalnik ali fahbogen, na katerem je bila napeta struna iz ovčjih črev, v desni roki pa je imel vreteno ali šlogholc, s katerim je udarjal ob struno. Pri tem sta se volna ali dlaka lepo razpustili. Glede na tip izdelka je bilo treba volno pred polstenjem oblikovati; v krog za klobuk, v pravokotnik za copat ali škorenj. Tako pripravljeno volno so s posebno pripravo potlačili, nato pa začeli s polstenjem. Najprej so izdelali polizdelek (npr. tulec za klobuk), ki so ga kasneje valjali na bakrenem kotlu z lesenim pokrovom. Polizdelke iz filca so klobučarji najprej za en dan namočili v vodo z žvepleno kislino. Pred začetkom dela so polizdelke za deset minut namočili v kotel z zelo toplo vodo, da je polst postala bolj prožna. Nato so jih zavili v vrečo, da se med seboj niso sprijeli, in jih začeli valjati, najprej z rokami, nato pa še s posebno palico. Valjanju je sledilo barvanje, nato pa oblikovanje s pomočjo modelov. Po sušenju so raztegovali in ravnali okraje, ki so jih kasneje pri končni dodelavi klobuka rezali, robili in šivali.

Sekcija DUO pri OZS

 

Domače in umetnostne obrti (DUO) predstavljajo danes v vseh evropskih in tudi izven evropskih držav pomemben segment identitete in razpoznavnosti posameznih držav in narodov. Pri tem pa ne gre le za ohranjanje neke dejavnosti. Razvita gospodarstva namenjajo domači obrti ustrezne stimulacije in z mnogimi ukrepi, tudi finančnimi olajšavami, poskrbijo, da se ta segment narodne ustvarjalnosti primerno razvija v donosno gospodarsko panogo.

 

Slovenija je skoraj na vseh področjih tega delovanja še močno na spodnjem robu evropske lestvice, četudi je doseženih nekaj stvari, ki nam jih zavidajo tudi v svetu. To velja npr. za dobro urejen sistem strokovnega vrednotenja oz. ocenjevanja izdelkov domače in umetnostne obrti, s katerim so povezane določene ugodnosti pri registraciji te dejavnosti in označevanje kvalitetnih izdelkov z nalepko, ki nosi številko izdanega certifikata strokovne komisije.

V 80. letih je ustanovitvijo strokovne komisije za vrednotenje izdelkov domače in umetnostne obrti, ki jo sestavljajo zunanji strokovni sodelavci zbornice, prvič prišlo do sistematičnega strokovnega dela na tem področju, rokodelci pa so na podlagi odločitve komisije prejeli naziv mojster oziroma mojstrska delavnica. Izdelki so bili označeni z znakom kakovosti, mnenje komisije pa je bilo tudi osnova za uveljavitev davčnih olajšav, ki predstavljajo eno od najbolj neposrednih oblik družbenih spodbud za rokodelce. To lahko označimo kot prvo konkretno stimulacijo izdelovalcev kakovostnih izdelkov v povojnem obdobju. V zvezi s tem je bil v Sloveniji leta 1985 sprejet Družben dogovor o pospeševanju razvoja domače in umetnostne obrti, ki pa se je kljub dobrim sestavinam slabo izvajal. Sicer pa je slovensko rokodelstvo začelo v sedemdesetih in osemdesetih letih uspešno predstavljati svojo ustvarjalnost in s tem našo identiteto tudi v tujini.

Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije smo mnenja, da prilagajanje Evropi nikakor ne zahteva izničenja ali opuščanja pozitivnih, tudi mednarodno priznanih strokovnih dosežkov na področju rokodelstva in finančnih ter zakonskih ugodnosti. Zakon o DDV je odpravil pomembno dolgoročno družbeno skrb za rokodelske dejavnosti, ne da bi država to skrb nadomestila z drugimi mehanizmi. V času, ko je nacionalna identiteta vse bolj ogrožena, ne bi smeli dopustiti, da dokončno odmre del dejavnosti, ki predstavljajo ne le košček naše pestre kulturne dediščine, ampak tudi možnosti za zaposlitev, bolj avtentični turizem in sodobno naravnano, ekološko Slovenijo.

 

fotka mešanih izdelkov

Teja Hlačar (lončene steklenice), Ana Trampuš Cerawoods (potičnik), lesena posoda

 

 

Upravni odbor Sekcije za domačo in umetnostno obrt pri OZS v mandatnem obdobju 2022 - 2026:

 

Predsednik:
Jernej Bortolato, Dutovlje
E-naslov: jernej@bortolato.si

 

Podpredsednica:
Suzana Rajh, Maribor
E-naslov: suzana.rajh@gmail.com

 

Člani:
Marjan Starc, Šmarje
Jurij Mlakar, Ljubljana
Tilen Šumah, Kotlje

 

Poslanec Sekcije za domačo in umetnostno obrt v Skupščino OZS je Jernej Bortolato.

 

Sekretar sekcije:
Goran Lesničar Pučko
Telefon: +386 1 583 05 16
E-naslov: goran.lesnicar@ozs.si

 

Višja strokovna svetovalka:
Anja Podreka
Telefon: +386 1 583 08 25
E-naslov: anja.podreka@ozs.si

Piškotek
Spletna stran za nemoteno delovanje in boljšo uporabniško izkušnjo uporablja piškotke. Prosimo označite "Dovolim piškotke", če se strinjate z njihovo namestitvijo.

več o uporabi piškotkov in nastavitve
dovolim piškotke
zapri obvestilo