strokovna komisija za preverjanje izdelkov domačih in umetnostnih obrti (v nadaljevanju strokovna komisija) pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) deluje po veljavnem sistemu ocenjevanja od leta 1993 na podlagi 15. člena obrtnega zakona, 31. člena statuta OZS in pravilnika o sestavi in načinu dela strokovne komisije pri OZS, ki ga je izvršilni odbor OZS sprejel na 13. redni seji dne 29.6.1995. Upravni odbor OZS je pravilnik ponovno potrdil leta 2006.

Sistem vrednotenja in ocenjevanja rokodelskih izdelkov je predvsem selekcija med kakovostjo in povprečjem na področju rokodelstva, hkrati pa tudi šola in usmerjanje za izdelovalce, ki dobivajo nepristranske, strokovne ocene. Predstavljen je bil v raziskovalni nalogi lnštituta za regionalno ekonomijo (IREL) leta 1986. Med letoma 1990 in 1992 so ga ustrezno dopolnili tudi na podlagi nekaterih domačih in tujih izkusenj. Pred začetkom vrednotenja in ocenjevanja strokovne komisije so sistem preizkusili na vec izdelkih še na lnštitutu za raziskave in promocijo kulturne dedisšine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Potek ocenjevanja:

Glede na določbo 15. clena obrtnega zakona je domačo in umetnostno obrt potrebno razumeti kot izdelovanje posameznega izdelka in ne kot panogo.

Naloga strokovne komisije je izdajanje mnenj za posamezne izdelke, ki jih prejme v oceno. Na podlagi mnenja strokovne komisije OZS izda certifikat za posamezne rokodelske izdelke. Komisijo sestavljajo predsednik in štirje stalni člani, ki jih za dobo štirih let imenuje upravni odbor OZS izmed strokovnjakov s področja etnologije, oblikovanja, likovne dejavnosti in zgodovine umetnosti. Komisija se sestaja (najmanj) v razliki dveh mesecev.

AMUSE - Anja Musek, polstene skodelice, Rokodelski center Škofja Loka

Postopek za pridobitev mnenja oz. certifikata se prične z vlogo izdelovalca za ocenitev izdelka oziroma skupine izdelkov (število izdelkov, ki jih posameznik predloži komisiji, ni omejeno).

Obrazec vloge je dosegljiv na  spletni strani Obrtne Zbornice Slovenije, sekcije za rokodelstvo: VLOGA ZA OCENITEV IZDELKOV DUO

Rokodelce prosimo naj izdelke oštevilčijo posamično: vsak izdelek mora biti oštevilčen skladno z vlogo.

Od januarja 2025 veljajo novi kriteriji ocenjevanja:

1. merilo kulturne (rokodelske) dediščine – s tem merilom se ocenjuje rokodelske izdelke, ki so nadaljevanje rokodelske dediščine v posameznih rokodelskih panogah ali izdelke, ki nastajajo kot replike rokodelskih izdelkov, hranjenih v muzejih, zbirkah in na druge načine;
2. merilo sodobne rokodelske ustvarjalnosti – s tem merilom se ocenjuje rokodelske izdelke, ki so rezultat unikatnega in maloserijskega oblikovanja in jih sicer uvrščamo v kategorijo sodobnega »dizajna«. Poleg tehnologij(e) se ocenjuje predvsem likovno estetske, kreativne, uporabne in komunikacijske sestavine;
3. merilo avtorstva (posamezni rokodelec/rokodelka ali skupina) – s tem merilom se ocenjujejo trije temeljni načini avtorstva: (i) posameznik rokodelec/rokodelka, (ii) kreativna skupina ali (iii) kreativni rokodelski studio in večja skupina rokodelcev/rokodelk, ki med seboj večstransko (so)delujejo;
4. merilo kraja izdelovanja (povezanost lokacije izdelovanja s krajem) – s tem merilom se ocenjuje krajevno značilne rokodelske izdelke, ki so povezani tudi s krajem delovanja v celoti;
5. merilo gradiva (upoštevanje trajnostnih načel, poudarek na lokalnih in regionalnih gradivih) – s tem merilom se ocenjuje upoštevanje trajnostnega (vzdržnega) načela. Poudarek je na lokalnih in regionalnih gradivih, ki morajo biti zastopana v več kot 70 odstotkih, če so v določenem okolju na voljo;
6. merilo tehnološkega procesa – s tem merilom se ocenjuje zagotavljanje obvladovanja posameznih tehnologij za izdelovanje rokodelskih izdelkov. Zelo pomembna je tudi uporaba človeku in okolju prijaznih gradiv;
7. merilo opreme izdelka (obešanke, zloženke, embalaža, zgodba, prejeta priznanja in druge znamke) – s tem merilom komisija ocenjuje opremljenost izdelkov z obešankami, zloženkami, primerno embalažo, navedbo zgodb, navedena priznanja in nagrade. Posebna pozornost je namenjena tudi oblikovanju in tehnološki sprejemljivosti embalaž in celostne opreme izdelkov;
8. merilo oblikovanja, kreativnosti in/ali likovnosti, estetika – s tem merilom se ocenjujejo posamezni izdelki v celoti, torej tudi skupaj z embalažo in drugimi sestavinami, s katerimi morajo biti opremljeni za tržišče;
9. merilo aplikativnosti izdelka, funkcionalnost – s tem merilom se ocenjuje poudarek k uporabnosti rokodelskih izdelkov. Zgolj njihova dekorativnost je premalo za ustrezno visoko oceno;
10. merilo vzgojnih, izobraževalnih sestavin izdelka – s tem merilom se ocenjuje vzgojni in/ali izobraževalni vidik rokodelskih izdelkov, od prizadevanj na področju ohranjanja ter razvoja kulturne dediščine, do poznavanja gradiv in možnosti, ki jih daje naravno okolje;
11. merilo unikatnosti ali serije – s tem merilom se ocenjuje unikatnost ali število rokodelskih izdelkov v seriji (za serijo velja merilo do 99 izdelkov v seriji).