I.POLETNA RAZSTAVA ROKODELCEV OZS 2026
Avtor: Anja Podreka
I.POLETNA RAZSTAVA ROKODELCEV 2026
Rokodelstvo Art&Craft Slovenija
OZS, Ljubljana
maj-junij 2026
V Obrtno-podjetniški zbornice Slovenije razstavne prostore namenjamo promociji izdelkov sodobnega rokodelstva ter njihovih izdelovalcev.
Izbrane razstave sestavljajo izdelki iz različnih rokodelskih panog. Njihova tematika se navezuje na praznike in posamezne, značilne navade letnega časa, ki sovpadajo s kulturo rokodelstva ter kulturne dediščine. Z razstavami v izložbenih oknih naših prostorov javnost ozaveščamo ne samo o prisotnosti, razvoju in kakovosti slovenskih rokodelcev, temveč tudi o zgodbah, ki se skrivajo za izdelki.
Rokodelski izdelki so ročna dela, ki temeljijo na ljudskih izročilih in pripovedih slovenskega naroda. Odražajo se skozi naravni material lokalnega izvora ali pridelave. Pri rokodelskih delih vse prevečkrat pozabimo na zgodbo, ki jo rokodelski izdelek predstavlja, predvsem pa se ne zavedamo znanja, spretnosti in veščin rokodelcev.
Slovensko rokodelstvo začenja novo obdobje, ki bo podprto tudi z novim zakonom o ohranjanju in razvoju rokodelstva (ZorR, Uradni List št. 78/2023). Tudi zato v Obrtno-podjetniški zbornici vabimo k sodelovanju izbrane rokodelce, da se s svojimi izdelki predstavijo v naših razstavnih prostorih.
venček Društva 'Venček iz Štanjela'
Ob prihodu prvih, toplih dni je čas za slavljenje narave, njene polne moči, razcveta dišavnic, plodov in barv.
Prehod pomladi v poletje nam vzbuja spomin po cvetočih travnikih, toplini in svežini prijetnih temperatur ter prvih poletnih večerih. Prve poletne dni bomo na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije obeležili v znamenju, cvetja na venčkih Sv. Ivana ter izdelkih iz soli in zelišč Mateje Podkrajšek - Flororo. Kresni večer praznujemo na dan poletnega solsticija oziroma na dan Kresnika ali na praznik Sv. Ivana. Poseben del nesnovne kulturne dediščine v slovenskem prostoru je izdelovanje venčkov svetega Ivana, ki jih spletajo na kresni večer po vaseh na Krasu in v Goriških brdih. Na prvi poletni razstavi rokodelcev OZS 2026 se predstavlja Društvo 'Venček iz Štanjela' z zbirko venčkov Sv. Ivana. (Sicer namerno izbrani datum razstave, prinaša posušene venčke, a jih dopolnjujejo fotografije svežih venčkov, ki jih članice društva spletejo na Kresni večer.)
Dekorativno cvetje iz papirja so izdelali rokodelci upokojenskega društva Turnišče, Združenja društev upokojencev Slovenije. Poseben čar prvih poletnih dni pa so tudi travniki in prvi poganjki koruze. Zadruga Pomelaj svoj pridelek ličja pobira šele v poznem poletju ali v pričetku jeseni, pa vendar nam njihovi izdelki iz ličja prikličejo občutek poletne topline, klic po brezskrbnem sprehodu med polji in travniki. Zadruga Pomelaj v sodelovanju z oblikovalci ustvarja sodobno oblikovane pletarske izdelke, ki imajo tako uporabno kot tudi visoko estetsko vrednost.
Izložbena okna OZS bodo v maju in juniju 2026, posvečena praznovanju Kresnega večera, obilju cvetja, dišavnic in zelišč ter predvsem slavju prvih dni brezskrbnega predajanja sončnim žarkom kjerkoli nas le-te dosežejo.
pilni rokavički in solna kopel Flororo - Mateja Podkrjšek ter cvetje rokodelcev UD Ljubno ob Savinji
Zanimivosti o predstavljenih rokodelskih panogah,…
Izdelki iz suhega cvetja, dišavnic in zelišč
Cvetje in dišavnice so od nekdaj spremljevalke podeželskih vrtov in domov povsod po Sloveniji ter so tesno prepletene s kulturno dediščino posameznih pokrajin Slovenije. Hkrati pa postajajo odlična poslovna priložnost, saj povpraševanje po izdelkih iz suhega cvetja in dišavnic strmo narašča. Danes tako govorimo o panogi, ki vključuje pridelavo, dodelavo ter pripravo suhega cvetja in dišavnic za trg. Izdelovalci izdelkov iz suhega cvetja in dišavnic v svojem naboru izdelkov dandanes ponujajo predvsem aranžmaje, venčke in šopke iz suhega cvetja, cvetne slike in voščilnice, izdelane iz posušenih cvetov, listov in drugih rastlin; butarice, blazinice, dišavne vrečke; ekološke hidrolate in eterična olja; zeliščne mešanice za kuhanje ter čajne mešanice …
venček Društva 'Venček iz Štanjela'
Venčki Sv. Ivana
Društvo venček iz Štanjela
Poseben del nesnovne kulturne dediščine v slovenskem prostoru je izdelovanje venčkov svetega Ivana, ki jih spletajo na kresni večer po vaseh na Krasu in v Goriških brdih. Osnovna, po izročilu tudi edina sestavina venčka je ostra homulica z rumenimi zvezdastimi cvetki, na Krasu znana tudi kot mah, rumeni križci, roža sv. Ivana, kresničnik itd. Dandanes uporabljajo tudi šentjanževke, praprot, ivanjščice, belo steljo, marjetice, rožmarin, šetraj, lovor, sivko, brin, rman, ruj, netresk idr. Osnovo za venčke predstavljajo obroči iz sušenih vrbovih vej in srobota, na katere z vrvico navežejo okoli petdeset šopkov rož. Na kresni dan venčke obesijo na vhodna vrata hiš, kjer lahko visijo tudi do naslednjega kresa. Spletanje venčkov sv. Ivana temelji na ljudskem verovanju v magično in zdravilno moč rastlin, nabranih na kresni večer (23. junija). Po osamosvojitvi Slovenije je šega spletanja venčkov spet oživela, najbolj v zamejstvu, v slovenskih vaseh v okolici Trsta, ter v Štanjelu, kjer so jo leta 2000 obudili na pobudo Goriškega muzeja z delavnico spletanja venčkov, ki jo prirejajo na nedeljo pred praznikom sv. Ivana. Ljudski, poletni praznik 'Kupalo' je poznan tudi pod imeni; kres, kresni večer, ivanje, šentjanževo, poletni sončni obrat, poletni solsticij, ki se praznuje na večer iz 24. na 25. junij.
Po izročilu je kresna noč v vsem indoevropskem prostoru magična noč, ki ji sledi najdaljši dan v letu (21. junij). Poletni sončev obrat je bil v ljudskih verovanjih povezan s čaščenjem sonca, z zažiganjem ognja ter s čarno in zdravilno močjo vode in rastlin. Kresni dan je krščanstvo pomaknilo na 24. junij, ko je rojstni dan in god sv. Janeza Krstnika, katerega ime spominja na Kresnika, bajeslovno bitje, povezano z ognjem iz časa poganstva. Vir: SEM
Vabljeni na delavnice spletanja venčkov ter kresovanje v Štanjelu 20.6. in 21.6.2026!
Aleksandra Sfiligoj
Alma Makovec Švagelj
Katja Rustja
fb: venček iz Štanjela
Kulturno etnološko društvo
"VENČEK IZ ŠTANJELA"
Iz veje obroč
plete par spretnih rok
šopek ob šopek
po sedem zvezdnatih rož
v krog, kot dni je v letu
naokrog –
v kranceljčku,
ki da zaščitno moč:
za srečo in, kjer je treba, v pomoč.
O kresi, ko dan se obesi –
na sončni obrat –
od vrat do vrat
varje hiše in ljudi
kranceljček zlat.
Marjana Lavrič
Po dvajsetih letih obujanja že skoraj zamrle šege spletanja kresnih venčkov oz. venčkov sv. Ivana smo se pred petimi leti ustvarjalci povezali v DRUŠTVO VENČEK IZ ŠTANJELA. Naša osnovna naloga je širjenje izročila in prenašanje znanja na mlajše rodove.
Šega spletanja venčkov izhaja iz časov naravoverstva in temelji na ljudskem verovanju v posebno moč nabranih rastlin, ki naj bi ljudi in domove varovale pred boleznijo, nesrečami, ognjem in kačami ,... Venčki v rumeni barvi iz tradicijonalne ostre homulice naj bi soncu pomagali ohraniti svojo moč, ki je po enakonočju začela pešati.
Društvo organizira več delavnic. Osrednja prireditev je vsako leto na nedeljo pred 24.6., ko goduje sv. Janez Krstnik. Po delavnici tričlanska komisija izbere najlepše venčke, ki so kasneje tudi nagrajeni.
Ko se dan prevesi v večer, v sprevodu krenemo po uličicah Štanjela in z vrat in oken snemamo odslužene venčke, ter na njihovo mesto obesimo sveže polne dobre energije. Na vrhu štanjelskega griča, na Gledanici, stare venčke zakurimo in ob kresu zapojemo in zaplešemo.
milo Flororo - Mateja Podkrajšek
Izdelovanje mil in izdelkov za nego telesa
Izdelovanje mila in naravnih izdelkov za nego je v zadnjem času v velikem porastu, saj se ljudje vračamo k ročno narejenim, naravnim trdim milom. Prvotna milarska obrt, ki se je v Sloveniji razvijala od 18. stol. naprej, je povezana s proizvodnjo mila, ki so ga uporabljali za pranje oblek. Milarski tovarni sta bili na primer v Kranju in Mariboru.
Trdo milo nastane iz maščob in natrijevega hidroksida. Ostale snovi v naravnem milu so: voda, maščobe, ki negujejo kožo, in glicerin, ki deluje kot vlažilec. Dandanes imamo na voljo široko paleto maščob, živalskih in rastlinskih (olivno, sončnično, bučno … ), in druge sestavine, ki naredijo naravna mila še bolj negovalna in dišeča. Dodamo lahko tudi zelišča (sivko, šentjanževko, žajbelj …), eterična olja, gline, oglje, mineralne okside najrazličnejših barv in druge dodatke (ovsene kosmiče, zdrobljena zelišča, makova semena, zmlete lupinice limon, suho cvetje …).
Milo se lahko izdeluje na hladen ali vroč način. V preteklosti so bolj pogosto uporabljali vroč postopek priprave mila, dandanes pa je bolj priljubljen hladen. Obema je skupno, da moramo natančno stehtati olja in lug, potreben za umiljenje. Pri vročem postopku milo ni zelo gladko in ima bolj rustikalen videz, saj ni tekoče, ko se ga vlije v model. Mila dlje časa zorijo.
Poleg mila nastajajo tudi drugi sodobni naravni izdelki za nego kože, kot so vazelin za kožo ustnic, kreme za telo, kreme za zaščito proti komarjem, negovalna olja ipd., ki so sestavljena iz naravnih olj, zelišč in drugih sestavin. Rokodelsko ustvarjanje mora v največji možni vsebovati slovenske sestavine brez umetnih dišav, barvil ali podobnih dodatkov.
Mateja Podkrajšek – Flororo
Naravno kozmetiko Mateja Podkrajšek ustvarja že vrsto let, pri oblikovanju podobe pa se je povezala s prijateljico in oblikovalko Blažko Drnovšek. Flororo se je razvil iz čudovitega darila za rojstni dan: aromatične kopalne soli, ki je imela tako očarljiv vonj, da sta se odločili združiti njuna poklica in strasti ter oblikovati blagovno znamko s produkti za dušo in dom. Mešanice eteričnih olj in etno vzorci, v katere so oviti produkti, so navdihnjeni z naravno lepoto Slovenije in poosebljajo vonjave bujnih gozdov, poletnih travnikov in sladkega medu. Flororo vonji pa so prav tako priljubljeni med domačini, zato so mnogo več kot spominki. Mateja Podkrajšek se zavzema, za uporabo izključno naravnih in trajnostnih sestavin. Te vključujejo čista eterična olja, repični vosek, Piransko sol, kakovostna masla in olja ter številne druge, ki ustrezajo našim najvišjim standardom. Pomembno ji je, da izdelki ne samo dišijo, ampak so tudi prijazni do vas, vaše družine in našega planeta. S Flororo izdelki si prizadeva ustvariti svetlejšo in bolj zeleno prihodnost za planet, zato v veliki večini uporablja okolju prijazno embalažo iz stekla, plute in papirja, ki jo lahko reciklirate ali ponovno uporabite. Vsi Flororo izdelki so izdelani ročno. Kadar je le možno, Mateja izbere slovenske distributerje in sestavine, ki so značilne za Slovenijo. V recepture, izdelavo in oblikovanje embalaže je vloženega ogromno časa in ljubezni, kar se na koncu najbolje poplača z zadovoljstvom in nasmehi na obrazu.
https://flororo.si/
torbica in ročaj iz semen drena Pomelaj v sodelovanju z Paulino Šterman Vnuk ter cvetje rokodelcev DU Ljubno ob Savinji
Pletarstvo iz ličja
Pletarstvo je izdelovanje predmetov s prepletanjem različnih, pretežno naravnih materialov, kot so šibje, vitre, slama in koruzno ličje. Razširjeno je kot domača, tudi dopolnilna in obrtna dejavnost z dolgo in bogato tradicijo. V preteklosti je pletarstvo navadno zadovoljevalo domače potrebe. Pogosto je bilo dodatna dejavnost podeželskega prebivalstva. Ponekod se je razvilo v obrt za trg.
Glede na uporabo gradiva ločimo pletarstvo iz vrbovega šibja (surovega in beljenega), vrbovih viter, leske in leskovih viter, slame, koruznega ličja, smrečja in srobota; v sodobnem času se uporabljajo tudi umetni materiali (npr. plastični trakovi).
Pletarstvo je ena od najbolj razširjenih in množičnih rokodelskih dejavnosti, ki je prisotna po vsem slovenskem ozemlju. V drugi polovici 19. stol. so v vaseh ob Savi v okolici Ljubljane veliko pletli iz vrbovega šibja; do druge svetovne vojne so veliko pletli iz slame na Štajerskem, v vaseh okoli Ljubljane, v okolici Grosupljega in Zasavju ter do sredine 20. stol. tudi v Prekmurju, kjer so pletli iz koruznega ličja. Iz različnih materialov so pletli tudi v Bohinjski dolini, Logatcu, okoli Idrije, Planine, Sodražice, Ribnice, Dobrepolja, Suhe krajine in v okolici Vipave. V 18. stol. se je v Ihanu razvilo slamnikarstvo, izdelovanje slamnikov in cekarjev iz pletenih slamnatih kit, ter se razširilo na Domžalsko, kjer je v 19. stol. preraslo v produkcijo slamnikov v obrtnih delavnicah in tovarnah.
Sodobno slovensko pletarstvo vključuje izdelavo tradicionalnih uporabnih izdelkov, ki so se ohranili iz preteklosti, na drugi strani pa stremi tudi k razvoju izdelkov novih oblik, a z upoštevanjem pletarske dediščine v tehnologiji izdelave in tudi pri uporabi naravnih gradiv. V sodobnem oblikovanju bi imelo lahko posebno mesto tudi sodobno pleteno pohištvo, ki je bilo med našimi pletarji vse do druge svetovne vojne zelo razvito.
Pletarstvo v sodobni družbi ohranja vrednoto tradicionalnih znanj ter je vir dodatnega zaslužka. Omogoča tudi delovna mesta, kot je primer Zadruge Pomelaj, v kateri so zaposleni pletarji.
Trajnostni vidik je upoštevan, in sicer z uporabo naravnih gradiv iz lokalnega okolja ter končnih izdelkov, ki predstavljajo alternativo izdelkom iz umetnih mas. Medgeneracijsko povezovanje in prenos znanj poteka v obliki pletarskih krožkov, delavnic in društvenega udejstvovanja. Ranljive skupine so vključene v Zadrugi Pomelaj, v kateri so kot pletarji zaposleni invalidi.
Pleteni izdelki iz naravnih gradiv lokalnega izvora pripomorejo h kakovosti bivanja, druženja na delavnicah, krožkih ali prikazih pa prispevajo k večji socializaciji.
zapestnice iz semen drena - Pomelaj in Paulina Šterman Vnuk ter cvetje iz papirja, rokodelcev DU Ljubno ob Savinji
ZRP Pomelaj
Zdruga Pomelaj združuje ljudi, ki s svojim delom, z lokalnimi gradivi in znanji ter novimi priložnostmi in spoznanji zaslužijo za svoje preživetje. Njihovi izdelki nam pričarajo lahkotnost poletja, sodobno ekološko oblikovanje na eni in poigravanje z odtenki in teksturo ličja na drugi strani.
Poslanstvo Zadruge za razvoj podeželja (ZRP) Pomelaj je odkrivati in razvijati potenciale ljudi ter soustvarjati prostor in priložnosti za razvoj podjetništva in turizma ter ohranjanje naravne ter kulturne dediščine. Zadruga Pomelaj prispeva k razvoju lokalnega okolja in lokalnih partnerstev ter vpliva na kakovost življenja tamkajšnjih ljudi. Z razvojem in proizvodnjo izdelkov domače obrti in kulinarike želijo ohranjati kulturno dediščino ter jo promovirati po vsej Sloveniji. Posebno pozornost namenjajo ranljivim ciljnim skupinam, kot so invalidi, trajno brezposelni in brezposelni mladi.
Njihov delovanje zaokrožajo izrazi: Družbeno odgovorno. Trajnostno. Etično.
Lesostrugarka Paulina Šterman Vnuk, je sodelovala s Pomelajem v projektu sodelovanja dekorativne in funkcionalne detajle za torbe iz semen drena:
"Navdušila so me semena, iz njih ustvarjene perlice, uporabljene pri ustvarjanju nakita. Ozrla sem se po bližnji naravi in našla idealno seme za obdelavo - seme Drena. Olesenela semena naberem, umijem, naoljim, preluknjam in jih uporabim pri ustvarjanju nakita. Semena so obstojna, obarvana pod vplivom vremena in lastnega soka, spominjajo na divjino in silo življenja".
Več o Zadrugi Pomelaj si lahko preberete na spletni povezavi: https://www.pomelaj.si
Kontakt: info@pomelaj.si
cvetje iz papirja društva upokojencev Ljubno ob Savinji
Izdelovanje cvetja iz papirja in drugih gradiv
Izdelovanje rož iz krep papirja je bilo na Slovenskem precej razširjeno, zlasti na podeželju, saj je bila skoraj v vsaki vasi ženska, ki je obvladala to rokodelsko veščino. V času, ko še ni bilo cvetličarn in rezanega cvetja, so papirnato cvetje izdelovali doma. Cvetje so uporabljali za krašenje domov in pogač ob rojstvu otrok, za poročne šopke, okraševanje cerkva, kapelic in križev, tudi pogrebnih vencev in pustnih likov. Ob poročnih slavjih so s cvetjem okrasili celo konje in kočije.
Po pisnih virih se je izdelovanje papirnatih rož razmahnilo v drugi polovici 18. stol. v Angliji, od koder se je razširilo po Evropi in doseglo naše kraje. Sprva je bila dejavnost znana le med mestnim prebivalstvom, od srede 19. stol. pa je izpričana tudi med kmečkim prebivalstvom na Slovenskem. Veščina izdelovanja papirnatih rož je nastala pod vplivom in po vzoru tekstilnih rož in rastlin, ki so bile zelo priljubljene v bidermajerski dobi in so jih v glavnem izdelovali poklicni obrtniki. Znanje o izdelavi umetnih rož se je med kmečkim prebivalstvom širilo tudi iz samostanov, kjer so za cerkvene potrebe izdelovali različno cvetlično okrasje. Izdelovanje papirnatega cvetja je bilo pogosto del šolskih programov za urjenje v ročnih spretnostih. Navodila in vzorce za izdelovanje posameznih cvetov lahko tudi dandanes najdemo v priročnikih, ki so jih napisale slovenske izdelovalke, lahko pa tudi neposredno od samih izdelovalk na različnih prikazih in delavnicah. Marsikateri izdelovalki ali izdelovalcu je bil to edini vir dohodka. Znanje izdelovanja papirnatih rož je bilo razširjeno po vsem slovenskem ozemlju.
Posamezne izdelovalke umetnih cvetlic te načine uspešno prenašajo v današnji čas: papirnate rože so namenjene vpletanju v cvetnonedeljske butare, šopki in aranžmaji pa krašenju prostorov (cerkve, domovi, občinski prostori) in znamenj, podarjanju ob različnih šegah življenjskega (poroka, zlata poroka, smrt) in letnega (božič, novo leto, velika noč, pust) kroga ter drugih prireditvah. Izdelke odlikujejo natančnost izdelave cvetov, oblikovno in barvno približevanje podobam naravnih cvetic, kakor tudi znanje o likovno-estetskem oblikovanju cvetic v historično izpričane aranžmaje, ki jih uporabljamo ob vsakdanjih in prazničnih priložnostih. Izdelovalci papirnatega cvetja s svojim delom ohranjajo znanja preteklih generacij ter jih nadgrajujejo s svojo inventivnostjo in z zahtevami sodobnega tržišča po novih oblikah in namenih okraševanja z umetnim cvetjem. Dandanes znanje izdelovanja cvetja iz krep papirja prenašajo posameznice, pogosto povezane v društva, ki nadgrajujejo starejše vrste rož z oblikami iz narave, in tako spodbujajo ohranjanje te veščine.
Poleg izdelovanja cvetja iz krep (gubanega) papirja in povoščenega papirja izdelovalke pri izdelovanju cvetja posegajo tudi po drugih materialih, kot so žice in najlonske nogavice, posušeno drevesno listje, koruzno ličkanje in podobno niso tako množično prisotni.
cvetje iz papirja rokodelcev DU Ljubno ob Savinji
Rokodelci ZDUS
DU Ljubno ob Savinji
Društvo upokojencev Ljubno ob Savinji – rokodelska sekcija
Rokodelska sekcija Društva upokojencev Ljubno ob Savinji združuje kar 22 rokodelk in rokodelcev, ki s svojim znanjem, predanostjo in ustvarjalnostjo pomembno prispevajo k ohranjanju bogate rokodelske dediščine. Sekcijo vodi ga. Margareta Atelšek, mojstrica vezenja, oblikovanja keramike, polstenja ter izdelovanja cvetja iz papirja in drugih gradiv. Pod njenim vodstvom člani razvijajo in nadgrajujejo različne rokodelske tehnike ter svoje znanje z veseljem delijo tudi z drugimi. Največ pozornosti namenjajo izdelovanju cvetja iz krep papirja, ki predstavlja eno izmed najbolj prepoznavnih rokodelskih dejavnosti v njihovem okolju. Poleg tega se aktivno ukvarjajo tudi s pletilstvom (ročno pletenje in kvačkanje) ter polstenjem, pri čemer nastajajo kakovostni in estetsko dovršeni izdelki.
Člani sekcije redno sodelujejo na različnih rokodelskih razstavah in dogodkih po Sloveniji, med drugim na Dnevih medgeneracijskega sožitja na Gospodarskem razstavišču, Rokodelskih delavnicah ZDUS v hotelu Delfin v Izoli, Festivalu za tretje življenjsko obdobje, Slovenskem rokodelskem festivalu itd. S tem aktivno prispevajo k prepoznavnosti rokodelstva in širjenju njegovega pomena v sodobni družbi. Poseben poudarek namenjajo prenosu znanja na mlajše generacije, saj se zavedajo, da je ohranjanje rokodelskih veščin ključno za ohranjanje kulturne dediščine. S svojim delovanjem povezujejo skupnost, spodbujajo medgeneracijsko sodelovanje ter dokazujejo, da ima rokodelstvo pomembno mesto tudi v današnjem času.
