Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
usnjarstvo in krznarstvo
Marjan Petač

Usnje (tudi »leder«) se je uporabljalo v razne namene, predstavljalo je tudi prestiž, kar velja do določene mere še dandanes. Veliko usnja je šlo za proizvodnjo obuval, oblačil in športnih izdelkov, izdelovanje pripomočkov, opremo hiš, proizvodnjo vojaške opreme, pripomočkov za tovorjenje in izdelavo glasbil. Za usnjarje je bilo usnje končni izdelek, predstavljalo pa je tudi surovino za druge rokodelske izdelke.

Predelavo živalskih kož delimo na usnjarstvo in krznarstvo. Usnjarstvo je bilo od nekdaj zelo pomembno in je spadalo med obrtne panoge, ki so jih zaradi gospodarskega pomena in potreb vedno pospeševali. Zgodovina usnjarstva na Slovenskem je zelo bogata, prva poročila o ustanavljanju usnjarskih cehov so že iz 16. stol. Usnjarstvo se je razvilo po celotnem slovenskem ozemlju, zlasti pa v krajih, kjer so imeli dovolj tekoče vode in ustrezno zalogo kož. Nekdanja obrtna usnjarska središča so Radovljica, Novo mesto, Tržič, Bohinj, Kamnik, Cerknica, Celje, Ptuj, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Sveta Trojica, Ljubljana, Škofja Loka, Domžale, Ljubljana, Maribor, Ljutomer, Slovenj Gradec, Šoštanj, Vransko, Šmartno pri Litiji, Vrhnika, Žiri, Železniki itn. Večje usnjarske in strojarske delavnice so se od sredine 19. stol. začele razvijati v večje zasebne industrijske obrate. Pred začetkom druge svetovne vojne je bila ena večjih Tovarna Franc Woschnagg & Sinovi d. d., sredi 20. stol. je bila ena večjih tovarn usnjene galanterije Toko Domžale; pomembni sta bili tudi Industrija usnja Vrhnika, ki je imela svoj obrat tudi v Šmartnem pri Litiji, ter Tovarna usnja Utok Kamnik. Zaradi krize usnjarstva je do konca 20. stol. večina usnjarskih industrijskih obratov prenehala delovati, ohranile so se le manjše usnjarske delavnice.

Sekcija DUO pri OZS

 

Domače in umetnostne obrti (DUO) predstavljajo danes v vseh evropskih in tudi izven evropskih držav pomemben segment identitete in razpoznavnosti posameznih držav in narodov. Pri tem pa ne gre le za ohranjanje neke dejavnosti. Razvita gospodarstva namenjajo domači obrti ustrezne stimulacije in z mnogimi ukrepi, tudi finančnimi olajšavami, poskrbijo, da se ta segment narodne ustvarjalnosti primerno razvija v donosno gospodarsko panogo.

 

Slovenija je skoraj na vseh področjih tega delovanja še močno na spodnjem robu evropske lestvice, četudi je doseženih nekaj stvari, ki nam jih zavidajo tudi v svetu. To velja npr. za dobro urejen sistem strokovnega vrednotenja oz. ocenjevanja izdelkov domače in umetnostne obrti, s katerim so povezane določene ugodnosti pri registraciji te dejavnosti in označevanje kvalitetnih izdelkov z nalepko, ki nosi številko izdanega certifikata strokovne komisije.

V 80. letih je ustanovitvijo strokovne komisije za vrednotenje izdelkov domače in umetnostne obrti, ki jo sestavljajo zunanji strokovni sodelavci zbornice, prvič prišlo do sistematičnega strokovnega dela na tem področju, rokodelci pa so na podlagi odločitve komisije prejeli naziv mojster oziroma mojstrska delavnica. Izdelki so bili označeni z znakom kakovosti, mnenje komisije pa je bilo tudi osnova za uveljavitev davčnih olajšav, ki predstavljajo eno od najbolj neposrednih oblik družbenih spodbud za rokodelce. To lahko označimo kot prvo konkretno stimulacijo izdelovalcev kakovostnih izdelkov v povojnem obdobju. V zvezi s tem je bil v Sloveniji leta 1985 sprejet Družben dogovor o pospeševanju razvoja domače in umetnostne obrti, ki pa se je kljub dobrim sestavinam slabo izvajal. Sicer pa je slovensko rokodelstvo začelo v sedemdesetih in osemdesetih letih uspešno predstavljati svojo ustvarjalnost in s tem našo identiteto tudi v tujini.

Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije smo mnenja, da prilagajanje Evropi nikakor ne zahteva izničenja ali opuščanja pozitivnih, tudi mednarodno priznanih strokovnih dosežkov na področju rokodelstva in finančnih ter zakonskih ugodnosti. Zakon o DDV je odpravil pomembno dolgoročno družbeno skrb za rokodelske dejavnosti, ne da bi država to skrb nadomestila z drugimi mehanizmi. V času, ko je nacionalna identiteta vse bolj ogrožena, ne bi smeli dopustiti, da dokončno odmre del dejavnosti, ki predstavljajo ne le košček naše pestre kulturne dediščine, ampak tudi možnosti za zaposlitev, bolj avtentični turizem in sodobno naravnano, ekološko Slovenijo.

 

fotka mešanih izdelkov

Teja Hlačar (lončene steklenice), Ana Trampuš Cerawoods (potičnik), lesena posoda

 

 

Upravni odbor Sekcije za domačo in umetnostno obrt pri OZS v mandatnem obdobju 2022 - 2026:

 

Predsednik:
Jernej Bortolato, Dutovlje
E-naslov: jernej@bortolato.si

 

Podpredsednica:
Suzana Rajh, Maribor
E-naslov: suzana.rajh@gmail.com

 

Člani:
Marjan Starc, Šmarje
Jurij Mlakar, Ljubljana
Tilen Šumah, Kotlje

 

Poslanec Sekcije za domačo in umetnostno obrt v Skupščino OZS je Jernej Bortolato.

 

Sekretarka sekcije:
Jana Božič
Telefon: +386 1 583 05 18
E-naslov: jana.bozic@ozs.si

 

Višja strokovna svetovalka:
Anja Podreka
Telefon: +386 1 583 08 25
E-naslov: anja.podreka@ozs.si

Piškotek
Spletna stran za nemoteno delovanje in boljšo uporabniško izkušnjo uporablja piškotke. Prosimo označite "Dovolim piškotke", če se strinjate z njihovo namestitvijo.

več o uporabi piškotkov in nastavitve
dovolim piškotke
zapri obvestilo