Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
polstenje
Anja Musek - AMUSE

Polstenje ali filcanje je najstarejša tehnika izdelave tekstila oz. volnenega blaga. Ponuja veliko možnosti izražanja in ustvarjanja, tako pri izdelovanju tradicionalnih izdelkov kot tudi v sodobnem svetu mode, sodobnih interierjih, umetniškem kiparstvu in slikarstvu. Poznamo dva osnovna načina polstenja – mokro in suho polstenje, znotraj teh dveh tehnik pa še vrsto drugih.
Starodavni zapisi in arheološke najdbe pričajo, da polstenje že od nekdaj spremlja človeka. Bogata tradicija polstenja izvira iz osrednje Azije, iz predelov, kjer so živela nomadska ljudstva, dejavnost pa je bila živa tudi pri številnih evropskih ljudstvih. V Evropi se je v srednjem veku polstenje ohranilo predvsem pri izdelovanju klobukov, pa tudi oblačil in copat. Osrednjo vlogo na področju pridelave fine volne merino v Evropi sta imeli v 18. stol. Portugalska in Španija. Tako kot danes so za polstenje uporabljali volno različnih domačih pasem ovac z grobo in s srednje fino volno. Od 19. stol. je proizvodnja polsti v Evropi močno upadla in zaradi industrijske proizvodnje izgubila svojo veljavo. Tradicija polstenja se je ohranila predvsem na Madžarskem in v Skandinaviji. Do oživitve polstenja je prišlo sredi 20. stol., ko je polst postala tudi medij nekaterih umetnikov. V zadnjih letih smo priča porastu in množičnosti izdelovanja polstenih izdelkov, s tem pa popularizaciji in modnosti polstenja in polsti.
V Sloveniji se je bogata tradicija polstenja ohranila predvsem v klobučarstvu. Ročno polstenje volne se v zadnjih letih obuja na Solčavskem, Bovškem, v Beli krajini, na Idrijsko-Cerkljanskem in Škofjeloškem. Pri ročnem polstenju volne, ki je ena najstarejših tehnik tekstilne umetnosti, se pod vplivom tople vode in mila spremeni pH volnenih vlaken, da se napnejo, luske odprejo ter med drgnjenjem med seboj zatikajo in prepletejo v kompakten brezšiven material – polst (imenovan tudi klobučevina ali filc).

Sekcija DUO pri OZS

 

Domače in umetnostne obrti (DUO) predstavljajo danes v vseh evropskih in tudi izven evropskih držav pomemben segment identitete in razpoznavnosti posameznih držav in narodov. Pri tem pa ne gre le za ohranjanje neke dejavnosti. Razvita gospodarstva namenjajo domači obrti ustrezne stimulacije in z mnogimi ukrepi, tudi finančnimi olajšavami, poskrbijo, da se ta segment narodne ustvarjalnosti primerno razvija v donosno gospodarsko panogo.

 

Slovenija je skoraj na vseh področjih tega delovanja še močno na spodnjem robu evropske lestvice, četudi je doseženih nekaj stvari, ki nam jih zavidajo tudi v svetu. To velja npr. za dobro urejen sistem strokovnega vrednotenja oz. ocenjevanja izdelkov domače in umetnostne obrti, s katerim so povezane določene ugodnosti pri registraciji te dejavnosti in označevanje kvalitetnih izdelkov z nalepko, ki nosi številko izdanega certifikata strokovne komisije.

V 80. letih je ustanovitvijo strokovne komisije za vrednotenje izdelkov domače in umetnostne obrti, ki jo sestavljajo zunanji strokovni sodelavci zbornice, prvič prišlo do sistematičnega strokovnega dela na tem področju, rokodelci pa so na podlagi odločitve komisije prejeli naziv mojster oziroma mojstrska delavnica. Izdelki so bili označeni z znakom kakovosti, mnenje komisije pa je bilo tudi osnova za uveljavitev davčnih olajšav, ki predstavljajo eno od najbolj neposrednih oblik družbenih spodbud za rokodelce. To lahko označimo kot prvo konkretno stimulacijo izdelovalcev kakovostnih izdelkov v povojnem obdobju. V zvezi s tem je bil v Sloveniji leta 1985 sprejet Družben dogovor o pospeševanju razvoja domače in umetnostne obrti, ki pa se je kljub dobrim sestavinam slabo izvajal. Sicer pa je slovensko rokodelstvo začelo v sedemdesetih in osemdesetih letih uspešno predstavljati svojo ustvarjalnost in s tem našo identiteto tudi v tujini.

Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije smo mnenja, da prilagajanje Evropi nikakor ne zahteva izničenja ali opuščanja pozitivnih, tudi mednarodno priznanih strokovnih dosežkov na področju rokodelstva in finančnih ter zakonskih ugodnosti. Zakon o DDV je odpravil pomembno dolgoročno družbeno skrb za rokodelske dejavnosti, ne da bi država to skrb nadomestila z drugimi mehanizmi. V času, ko je nacionalna identiteta vse bolj ogrožena, ne bi smeli dopustiti, da dokončno odmre del dejavnosti, ki predstavljajo ne le košček naše pestre kulturne dediščine, ampak tudi možnosti za zaposlitev, bolj avtentični turizem in sodobno naravnano, ekološko Slovenijo.

 

fotka mešanih izdelkov

Teja Hlačar (lončene steklenice), Ana Trampuš Cerawoods (potičnik), lesena posoda

 

 

Upravni odbor Sekcije za domačo in umetnostno obrt pri OZS v mandatnem obdobju 2022 - 2026:

 

Predsednik:
Jernej Bortolato, Dutovlje
E-naslov: jernej@bortolato.si

 

Podpredsednica:
Suzana Rajh, Maribor
E-naslov: suzana.rajh@gmail.com

 

Člani:
Marjan Starc, Šmarje
Jurij Mlakar, Ljubljana
Tilen Šumah, Kotlje

 

Poslanec Sekcije za domačo in umetnostno obrt v Skupščino OZS je Jernej Bortolato.

 

Sekretar sekcije:
Goran Lesničar Pučko
Telefon: +386 1 583 05 16
E-naslov: goran.lesnicar@ozs.si

 

Višja strokovna svetovalka:
Anja Podreka
Telefon: +386 1 583 08 25
E-naslov: anja.podreka@ozs.si

Piškotek
Spletna stran za nemoteno delovanje in boljšo uporabniško izkušnjo uporablja piškotke. Prosimo označite "Dovolim piškotke", če se strinjate z njihovo namestitvijo.

več o uporabi piškotkov in nastavitve
dovolim piškotke
zapri obvestilo