Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
kamnoseštvo, umetnostno kamnoseštvo in brusaštvo
Jernej Bortolato
kamnoseštvo je ena od najstarejših rokodelskih panog, namenjena uporabi kamna za gradnjo stavb, oblikovanje skulptur in umetniških unikatnih izdelkov. V Sloveniji, še zlasti na Krasu in v Istri pa tudi v drugih krajih, ima bogato tradicijo. Razne vrste kamna so bile v preteklosti med temeljnimi gradivi pri gradnji objektov, danes pa nastajajo v kamnoseških delavnicah zelo zahtevna kamnoseška dela, pogosto povezana z obnovo objektov kulturne dediščine in izdelovanjem replik dediščine.
Kamnoseštvo se je na Slovenskem najbolj razvilo na Krasu in v Istri. Kamen so tukaj uporabljali kot temeljno gradbeno gradivo in tudi za različne gradbene detajle, opremo in predmete. Panoga je doživela velik razvoj med 17. in 19. stol. Domneva se, da je prišlo znanje obdelave kamna na slovensko ozemlje iz furlanskih in beneških krajev, kjer so delovali odlični rokodelci. Kraški kamnoseki so poznali več vrst kamnov, krednih apnencev, ki so jih uporabili za zunanja kamnoseška dela (npr. repenjski kamen), in mehkejših za opremo notranjih prostorov (npr. lipiški kamen). Za posamezne detajle na zahtevnejših objektih so kamnoseki uporabljali kakovosten kamen s skrajnega kraškega roba, iz kamnolomov na t. i. tržaškem krasu, na Nabrežini in okolici. Drugje po Sloveniji so kamnoseki uporabljali kamen iz lokalnih kamnolomov: podpeški kamen in gliničan (Ljubljana in okolica) ter kamen iz Lesenga brda, hotaveljčan (Gorenjska), zeleni tuf (dolina Peračice), črni kamen (Moravče, okolica Litije in zahodna Dolenjska), škriljavec za kritino (Selška in Poljanska dolina, obronki Pohorja), pa tudi peščenjake. Iz obsavskega konglomerata (labore) so izdelovali bele mlinske kamne, črne pa so klesali iz kočevskega kamna. Iz sivega peščenjaka na območju Rogatca so izdelovali stavbne člene in opremo. V Slovenskih goricah so iz posebnega peščenjaka gradili bivališča, cerkve in vinske kleti. Kamen sodi – poleg slame in lesenih skodel – med tradicionalne kritine na slovenskem ozemlju. Škriljarji so bili mojstri izdelave in prekrivanja streh s kamnom škriljavcem.

Sekcija DUO pri OZS

 

Domače in umetnostne obrti (DUO) predstavljajo danes v vseh evropskih in tudi izven evropskih držav pomemben segment identitete in razpoznavnosti posameznih držav in narodov. Pri tem pa ne gre le za ohranjanje neke dejavnosti. Razvita gospodarstva namenjajo domači obrti ustrezne stimulacije in z mnogimi ukrepi, tudi finančnimi olajšavami, poskrbijo, da se ta segment narodne ustvarjalnosti primerno razvija v donosno gospodarsko panogo.

 

Slovenija je skoraj na vseh področjih tega delovanja še močno na spodnjem robu evropske lestvice, četudi je doseženih nekaj stvari, ki nam jih zavidajo tudi v svetu. To velja npr. za dobro urejen sistem strokovnega vrednotenja oz. ocenjevanja izdelkov domače in umetnostne obrti, s katerim so povezane določene ugodnosti pri registraciji te dejavnosti in označevanje kvalitetnih izdelkov z nalepko, ki nosi številko izdanega certifikata strokovne komisije.

V 80. letih je ustanovitvijo strokovne komisije za vrednotenje izdelkov domače in umetnostne obrti, ki jo sestavljajo zunanji strokovni sodelavci zbornice, prvič prišlo do sistematičnega strokovnega dela na tem področju, rokodelci pa so na podlagi odločitve komisije prejeli naziv mojster oziroma mojstrska delavnica. Izdelki so bili označeni z znakom kakovosti, mnenje komisije pa je bilo tudi osnova za uveljavitev davčnih olajšav, ki predstavljajo eno od najbolj neposrednih oblik družbenih spodbud za rokodelce. To lahko označimo kot prvo konkretno stimulacijo izdelovalcev kakovostnih izdelkov v povojnem obdobju. V zvezi s tem je bil v Sloveniji leta 1985 sprejet Družben dogovor o pospeševanju razvoja domače in umetnostne obrti, ki pa se je kljub dobrim sestavinam slabo izvajal. Sicer pa je slovensko rokodelstvo začelo v sedemdesetih in osemdesetih letih uspešno predstavljati svojo ustvarjalnost in s tem našo identiteto tudi v tujini.

Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije smo mnenja, da prilagajanje Evropi nikakor ne zahteva izničenja ali opuščanja pozitivnih, tudi mednarodno priznanih strokovnih dosežkov na področju rokodelstva in finančnih ter zakonskih ugodnosti. Zakon o DDV je odpravil pomembno dolgoročno družbeno skrb za rokodelske dejavnosti, ne da bi država to skrb nadomestila z drugimi mehanizmi. V času, ko je nacionalna identiteta vse bolj ogrožena, ne bi smeli dopustiti, da dokončno odmre del dejavnosti, ki predstavljajo ne le košček naše pestre kulturne dediščine, ampak tudi možnosti za zaposlitev, bolj avtentični turizem in sodobno naravnano, ekološko Slovenijo.

 

fotka mešanih izdelkov

Teja Hlačar (lončene steklenice), Ana Trampuš Cerawoods (potičnik), lesena posoda

 

 

Upravni odbor Sekcije za domačo in umetnostno obrt pri OZS v mandatnem obdobju 2022 - 2026:

 

Predsednik:
Jernej Bortolato, Dutovlje
E-naslov: jernej@bortolato.si

 

Podpredsednica:
Suzana Rajh, Maribor
E-naslov: suzana.rajh@gmail.com

 

Člani:
Marjan Starc, Šmarje
Jurij Mlakar, Ljubljana
Tilen Šumah, Kotlje

 

Poslanec Sekcije za domačo in umetnostno obrt v Skupščino OZS je Jernej Bortolato.

 

Sekretar sekcije:
Goran Lesničar Pučko
Telefon: +386 1 583 05 16
E-naslov: goran.lesnicar@ozs.si

 

Višja strokovna svetovalka:
Anja Podreka
Telefon: +386 1 583 08 25
E-naslov: anja.podreka@ozs.si

Piškotek
Spletna stran za nemoteno delovanje in boljšo uporabniško izkušnjo uporablja piškotke. Prosimo označite "Dovolim piškotke", če se strinjate z njihovo namestitvijo.

več o uporabi piškotkov in nastavitve
dovolim piškotke
zapri obvestilo