VELIKONOČNA RAZSTAVA ROKODELCEV
Avtor: Anja Podreka
VELIKONOČNA RAZSTAVA ROKODELCEV
Art&Craft Slovenija
OZS, Ljubljana
april 2025
Branko Hribar (vrtano velikonočno jajce) in Petra Draškovič Pelc (keramična vaza)
V Obrtno-podjetniški zbornice Slovenije razstavne prostore namenjamo promociji izdelkov sodobnega rokodelstva ter njihovih izdelovalcev.
Izbrane razstave sestavljajo izdelki iz različnih rokodelskih panog. Njihova tematika se navezuje na praznike in posamezne, značilne navade letnega časa, ki sovpadajo s kulturo rokodelstva ter kulturne dediščine. Z razstavami v izložbenih oknih naših prostorov javnost ozaveščamo ne samo o prisotnosti, razvoju in kakovosti slovenskih rokodelcev, temveč tudi o zgodbah, ki se skrivajo za izdelki.
Rokodelski izdelki so ročna dela, ki temeljijo na ljudskih izročilih in pripovedih slovenskega naroda. Odražajo se skozi naravni material lokalnega izvora ali pridelave. Pri rokodelskih delih vse prevečkrat pozabimo na zgodbo, ki jo rokodelski izdelek predstavlja, predvsem pa se ne zavedamo znanja, spretnosti in veščin rokodelcev.
Slovensko rokodelstvo začenja novo obdobje, ki bo podprto tudi z novim zakonom o ohranjanju in razvoju rokodelstva (ZorR, Uradni List št. 78/2023). Tudi zato v Obrtno-podjetniški zbornici vabimo k sodelovanju izbrane rokodelce, da se s svojimi izdelki predstavijo v naših razstavnih prostorih.
Butarice - DU Turnišče in Loški Potok, velikonočna-vrtana jajca-Branko Hribar
Velikonočna razstava rokodelcev v izložbenih prostorih OZS
Obrtno-podjetniška Zbornica tudi letos gosti rokodelce in rokodelke Združenja društev upokojencev Slovenije/ ZDUS-a na Velikonočni razstavi rokodelskih izdelkov. Poleg čudovitih, ročno izdelanih butaric predstavljamo vrtana velikonočna jajca, katerih avtor nadaljuje veščine in znanje pokojnega mojstra Franca Groma. Branko Hribar se je tehnike vrtanih jajc priučil sam, ter seveda tudi samostojno začrtal lastne vzorce in motive. Cvetno nedeljske butarice podpira tudi keramika v zemeljskih tonih in teksturah. Izdelki iz keramike Petre Draškovič Pelc dopolnjujejo enostaven, prizemljen a hkrati sublimen pridih velikonočne mize na temni podlagi. Le-ta poudarja vtis čipke, tisočerih luknjic in vzorcev velikonočnih jajc, ter barve in pestre oblike butaric izpod rok ZDUS-ovih rokodelcev in rokodelk. Velikonočna razstava rokodelskih izdelkov 2025 je nekoliko minimalistična a hkrati prav tako bogata v svojih vzorcih, barvah in teksturah. Želja letošnje velikonočne razstave je predstaviti bolj elegantno podobo tradicije.
Zanimivosti o predstavljenih rokodelskih panogah,…
BARVANJE IN KRAŠENJE VELIKONOČNIH JAJC
Barvanje in krašenje velikonočnih pirhov je v Sloveniji splošno razširjena rokodelska panoga. Dediščina okraševanja jajc je ohranjena po vsej Sloveniji, le da se izvedbe razlikujejo v tehnikah in materialih glede na območje. Poleg klasičnih pirhov iz jajc so pirhi tudi pogost motiv ustvarjanja sodobnih rokodelcev. Na Slovenskem se je poslikavanje jajc ob krščanskem prazniku velike noči uveljavilo konec 18. stoletja in je še dandanes zelo razširjeno. Pirhe so nesli k velikonočnemu žegnu in si jih med seboj izmenjevali v znamenje pozornosti, podarjali so jih kot darilo ali izkaz ljubezni. Slovenski pirhi se uvrščajo med ene najlepše okrašenih v Evropi. Poleg klasičnih pirhov so krašena jajca tudi pogost motiv ustvarjanja sodobnih rokodelcev, ki ustvarjajo npr. z lesom.
Dediščina okraševanja jajc je ena od značilnih področij ustvarjalnosti, povezana z letnimi šegami in navadami, ter je prisotna po vsej Sloveniji. Dandanes – poleg duhovnih razsežnosti – predstavlja tudi področje vsakoletne ustvarjalnosti. Pri tem moramo razlikovati dve področji: domače, družinsko okolje in izdelovanje pobarvanih ter kako drugače okrašenih jajc, ki imajo v velikonočnem času tudi svoja posebna poimenovanja (govorimo o pirhih, pisanicah, pisankah, remenkah, remenicah …). Drugo področje barvanja in krašenja jajc pa je rokodelsko, saj posamezniki to počnejo za prodajo. Barvanje in krašenje jajc je torej svojevrsten ustvarjalni izziv.
Svojevrstni in vrhunski primeri sodobnega izdelovanja velikonočnih jajc so bili pirhi Franca Groma (1940–2015) z Vrhnike. Z vrtalnim strojčkom je prevrtal izpihana jajca z več tisoč drobnimi luknjicami in tako ustvaril čipkaste vzorce na jajčni površini.
Branko Hribar
Branko Hribar nadaljuje tradicijo in veščine vrtanih velikonočnih jajc.
Izdeluje oziroma s pripomočki brušenja in vrtanja ustvarja unikatne jajčne lupine.
Rokodelec uporablja gosje in kokošje lupine, (izpraznjene in posušene) na katere najprej s svinčnikom skicira razne vzorce ali motive. Lupine nato s finomehaničnim orodjem izvrta. Ko so lupine izdelane, jih je potrebno očistiti, odstraniti notranjo, zaščitno plast lupine, ki po končanem vrtanju lahko zapre manjšo izdolbino. Nato se lupina posuši in pripravi, s primerno embalažo.
Za embalažo uporablja lesno slamo in papirnato škatlo z odprtino, da se izdelek lahko vidi.
Branko Hribar ponuja tudi razne podstavke za postavitev izdelka v vitrini oz. razstavnem prostoru.
Kontakt: vitez33@gmail.com
IZDELOVANJE CVETNONEDELJSKIH BUTARIC
Cvetnonedeljske butare so šopi, izdelani iz določenih vrst in določenega števila šibja oziroma rastlin, lahko tudi z okrasjem, kot so pecivo, jabolka, pomaranče in barvni krep papir. Na cvetno nedeljo jih verniki nosijo blagoslavljat v cerkev. Izdelovanje cvetnonedeljskih butar in blagoslavljanje le-teh na cvetno nedeljo sta razširjena povsod na Slovenskem.
Z blagoslovom cvetnonedeljskih butar se verniki spominjajo Kristusovega prihoda v Jeruzalem, kjer so po evangelijskem izročilu navdušene množice pred Kristusa na oslu metale palmove veje. V ljudskem verovanju cvetnonedeljska butara velja za zaščitnico doma, domačih živali, zemljišč in pridelkov, v preteklosti pa so jo uporabljali tudi za zaščito pred uroki, za zdravljenje ljudi in živali ter v številnih letnih šegah in šegah življenjskega kroga. Po drugi svetovni vojni je sicer začela vera v čarobno moč butar počasi zamirati, še vedno pa jih verniki na cvetno nedeljo nosijo blagoslavljat v cerkev; tradicionalni načini uporabe so marsikje še vedno živi.
Najpogosteje so butare izdelane iz vejic vrbe, brinja, bršljana, leske, bezga in drena. Ponekod jim dodajajo drugo zelenje, cvetje in veje sadnega drevja ter trte in jih krasijo z jabolki, pomarančami, pecivom in raznobarvnim krep papirjem. Na Primorskem šibje in rastlinje nadomeščajo oljčne veje, katerih liste v slovenski Istri spletajo v različne oblike. Cvetnonedeljske butare so v preteklosti izdelovali doma za lastne potrebe, v začetku 20. stol. so jih začeli v okolici večjih mest izdelovati tudi za prodajo meščanom in so ponekod postale izdelek domače obrti in turistični spominek (npr. ljubljanske butare). Tako izdelovanje butar je za nekatere tudi vir zaslužka. Pred cvetno nedeljo ponekod poteka organizirano izdelovanje butar, npr. v župniščih in v okviru delavnic, ki jih organizirajo razna društva ali posamezniki, ki želijo ohranjati izdelavo cvetnonedeljskih butar v lokalni tradiciji. Poleg tradicionalne rabe so konec 20. stol. cvetnonedeljske butare dobile tudi nove funkcije. Prikazi izdelovanja butar so našli svoje mesto v nakupovalnih središčih, butare se pojavljajo na velikonočnih razstavah in nastopajo kot turistični spominek in dekoracija; postale pa so tudi predmet tekmovanja.
Rokodelci ZDUS
DU Loški Potok:
Društvo upokojencev Loški Potok združuje 215 članov, med katerimi je posebej dejavna rokodelska sekcija. Teme delavnic prilagajamo letnim časom, prihajajočim praznikom in željam članic, včasih pa izberemo poljubne teme, pri katerih spoznavamo nove tehnike in materiale. V pred-velikonočnem času se posvetimo izdelavi butar katerim pravimo "žegn". Žegne tradicionalno izdelujemo iz bršljana, božjega drevca, tise, mačic in leskovih šib, po možnosti dodamo tudi oljčne vejice. Največ časa namenimo nabiranju materiala, ki ga skrbno zložimo v butaro po ustaljenem postopku. Peclje ovijemo z barvnim trakom ali okrasimo z mašnicami za estetski zaključek. Za izdelavo enega žegna potrebujemo približno eno uro. Marija Turk, predsednica društva
DU Polzela:
Smo skupina Iskrice, delujemo kot sekcija v DU Polzela in štejemo 13 članic. Sestajamo se enkrat tedensko, v postnem času pa 3 – 4x. V tem času izdelujemo rože iz krep papirja za butare. Pred cvetno nedeljo pripravimo okoli 300 butaric, ki jih darujemo Karitasu Polzela. Izkupiček od prodaje butaric je namenjen pomoči potrebnim.
Beti Mlakar, vodja skupine
Sodelovali so še:
DU Cerklje na Gorenjskem in DU Turnišče.
Kontakt: Lucija Časar – koordinatorka rokodelstva ZDUS: rokodelstvo@zdus-zveza.si.
(Branko Hribar - vrtano Velikonočno jajce) in cvetnonedeljska butara DU Cerklje na Gorenjskem
Cvetnonedeljska butarica DU Turnišče
OBLIKOVANJE KERAMIKE
Zgodovino keramike lahko v grobem razdelimo na pet obdobij. Vsako zaznamuje razcvet določenega tipa keramike: lončenina, majolika-fajansa, kamenina, porcelan in beloprstena keramika. Tipi se med seboj razlikujejo po barvi, trdnosti, poroznosti in temperaturi žganja.
Lončarji večinoma izdelujejo uporabno in dekorativno keramiko. V keramičnih delavnicah in tovarnah, kjer so se razvili specializirani poklici, kot npr. slikar na keramiko, izdelovalec kalupov, livar idr., so izdelovali predvsem uporabno in dekorativno keramiko. Umetniški oblikovalci keramike pa ustvarjajo predvsem umetniško keramiko.
Keramiko delimo na klasično oz. tradicionalno in sodobno glede na namen uporabe, surovine in lastnosti. Klasična keramika se oblikuje na lončarskem vretenu, z vlivanjem v kalupe in s stiskanjem ali modeliranjem. Pri klasični keramiki po tehnoloških lastnostih razlikujemo grobo (opeka, cevi) in fino keramiko (posodje, drobna plastika, okrasna in stavbna keramika). Na Slovenskem so se razvili lončarstvo, pečarstvo, opekarstvo, kasneje tudi keramične delavnice in tovarne, v novejšem času pa keramični studii oz. ateljeji.
Petra Draškovič Pelc
Po srcu je radovedna raziskovalka, a hkrati tudi doktorica biomedicinskih znanosti. Še v laboratorijskih časih je bilo Petrino srce vedno blizu narave, je praktično ves svoj prosti čas preživela nekje zunaj, v gozdu, močvirju, hribih. Radovednost in čas v naravi, je zaznamoval in oblikoval, a hkrati pomagal, da je spoznavala svet okrog sebe.
V letu 2015 se je odločila stopiti na samostojno pot, ter svoje hobije - fotografijo in potovanja - pretopila v poklic in poslanstvo. Od tedaj deluje kot poklicna fotografinja, odgovorna naravoslovna vodnica, certificirana turistična vodnica in vodnica interpretatorka in kot raziskovalka občasno vodi oz. sodeluje na različnih projektih.
Rezultati njenega dela se odražajo skozi pisanje v različne publikacije, skozi predavanja, fotografije ali preprosto skozi način vodenja po naravi.
Rada ima spokojnost, mir in svetlobo divjih kotičkov narave, ter lepoto divje Kočevske - ki je postala njen dom.
Vabi vas, da se ji pridružite v živo, na predavanjih, ali na vodenih izletih. Nekaj njenega dela, pa lahko spremljate tudi na njeni spletni strani oz. v naših izložbenih oknih.
Kontakt: wildnature.arsnaturae@gmail.com
Butarica DU Turnišče
Butarica DU Turnišče in keramika Petre Draškovič Pelc
Velikonočno-vrtano jajce-Branko Hribar ter keramika Petre Draškovič Pelc
