Pomladna razstava rokodelcev
Avtor: Anja Podreka
POMLADNA RAZSTAVA ROKODELCEV
Art&Craft Slovenija
OZS, Ljubljana
februar - marec 2025
V Obrtno-podjetniški zbornice Slovenije razstavne prostore namenjamo promociji izdelkov sodobnega rokodelstva ter njihovih izdelovalcev.
Izbrane razstave sestavljajo izdelki iz različnih rokodelskih panog. Njihova tematika se navezuje na praznike in posamezne, značilne navade letnega časa, ki sovpadajo s kulturo rokodelstva ter kulturne dediščine. Z razstavami v izložbenih oknih naših prostorov javnost ozaveščamo ne samo o prisotnosti, razvoju in kakovosti slovenskih rokodelcev, temveč tudi o zgodbah, ki se skrivajo za izdelki.
Rokodelski izdelki so ročna dela, ki temeljijo na ljudskih izročilih in pripovedih slovenskega naroda. Odražajo se skozi naravni material lokalnega izvora ali pridelave. Pri rokodelskih delih vse prevečkrat pozabimo na zgodbo, ki jo rokodelski izdelek predstavlja, predvsem pa se ne zavedamo znanja, spretnosti in veščin rokodelcev.
Slovensko rokodelstvo začenja novo obdobje, ki bo podprto tudi z novim zakonom o ohranjanju in razvoju rokodelstva (ZorR, Uradni List št. 78/2023). Tudi zato v Obrtno-podjetniški zbornici vabimo k sodelovanju izbrane rokodelce, da se s svojimi izdelki predstavijo v naših razstavnih prostorih.
Tončka Dvojmoč - cvetlična veznina in lectova srca Medičarstvo Celec
Pomladna razstava rokodelcev je obarvana v cvetlične vezenine, tople barve lectarskih src in v domačnost podob rezbarij loških kruhkov. Prihaja obdobje pomladi, ljubezni do narave in nam najdražjih. Rokodelske panoge, ki jih predstavljamo se povezujejo predvsem z motivi rastlinja ter dekoracije, ki nagovarja k strasti in rasti. Rokodelki Tončka Dvojmoč in Nada Smrkolj vezeta rešiljeje oziroma tekače in prtičke s čudovitimi cvetličnimi motivi. Le-ti niso pretirani, temveč nameščeni v blago z ravno pravšnjo mero pomladnih barv in oblik. Lectovi srčki prihajajo iz medičarske delavnice Gregorja Celca, kot kontrast k rožnim in srčnim podobam pa predstavljamo rezbarske modele Petre Plestenjak Podlogar. Lesene podobe precizne rezbarsko roko rokodelke, čeprav v negativu, odsevajo ljubeč in topel okus loških kruhkov.
Rezbarija Petre Podlogar Plestenjak, Lectova srca Medičarstva Celec ter vezenina Nade Smrkolj
Zanimivosti o predstavljenih rokodelskih panogah
Lectovi srčki so bili priljubljeni predvsem kot dragocena ljubezenska darila. Srce je simbol ljubezni, rdeča barva je simbol strasti. Rumena pentljica na lectu naj bi simbolizirala neskončnost, zelena rožica pa rast in razvoj. Ogledalce na srčku pa je dekletom omogočalo, da so se v njem občudovala. Namesto ogledalca je na lectu pogosto tudi verz z ljubezensko ali hudomušno vsebino. Druge tradicionalne oblike so tudi konjički, podkvice, punčke in podobno.
Vir: radolca.si
Medičarstvo je obrt izdelovanja in prodaje medenjakov, figuralnega oblikovanega in krašenega peciva iz medenega testa, medice, medenega žganja. Obrt se imenuje tudi lectarstvo in sodi med najstarejše obrti v mestih in na trgih. Značilni izdelki so lectova srca in ročno ali v lesene modele odtiskovano okrasno pecivo iz medenega testa. Dandanes so medičarji ali lectarji redki, a se obrt še vedno ohranja in je pomemben del turistične ponudbe. Zaradi uporabe čebeljega voska je obrt pogosto povezana s svečarstvom.
Izdelovanje vezenin ali vezenje je rokodelska dejavnost ročnega krašenja osnove iz tkanine, polsti, usnja ali drugih materialov z iglo in vezilno nitjo. Vezenje je bilo na Slovenskem izpričano že v poznem srednjem veku. Vezenje je zelo razširjena rokodelska dejavnost. Nekatere vezilje so avtorice celotnega procesa, od predloge do končnega izdelka, druge pa uporabljajo že natisnjene vzorce na platneni osnovi ali na papirju, ki jih s tehniko luknjanja prenesejo na blago. Na Slovenskem se uporabljajo različne tehnike vezenja. Vezenje je danes pogosta oblika dopolnilnega zaslužka in zelo priljubljeno ročno delo.
Medičarstvo Celec - Gregor Celec
Že od leta 1930 ročno in na tradicionalen način ustvarjajo zgodbe izvrstnih medenih dobrot.
Korenine družinske obrti segajo nekam v trideseta leta prejšnjega stoletja. Takrat je Štefan Celec s pridnim delom in s pomočjo družine v ulici Štefana Kovača v Murski Soboti postavil lastno delavnico. Po njegovi upokojitvi je delo v medičarski delavnici prevzel njegov vnuk Gregor, ki se je po opravljeni slaščičarski šoli pri dedku naučil še mojstrovin medičarstva. Gregor z velikim veseljem nadaljuje dedkovo delo in tako ohranja tradicijo družine Celec.
Recepture, ki jih uporabljajo so izbrane in stare nekaj stoletij. Družinsko poslanstvo je, da jih skrbno varujejo, plemenitijo in prenašajo iz roda v rod, iz srca v srce.
Lectovo pecivo izdelujemo v tradicionalnih oblikah, kot so srčki, babike, konji in jahači ... Ob različnih praznikih pa oblike peciva prilagodimo tematiki praznika. Na vašo željo lectovemu pecivu dodamo tudi posebne okraske z željenim tekstom in sličicami, prilagojenimi vašim dogodkom, najrazličnejšim praznovanjem ali poslovnim darilom.
Petra Plestenjak Podlogar – rezbarski modeli za ŠkofjeLoške kruhke
Petra Plestenjak Podlogar je študirala na Višji šoli za oblikovanje tekstila v sklopu Naravoslovno-tehniške fakultete v Ljubljani, kjer je tudi absolvirala. Leta 1978 in 1990 je v Slovenj Gradcu pridobila naziv mojstrice domače in umetnostne obrti. Deluje kot samostojna ustvarjalka na področju kulture. Enota “izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov”, katere nosilka je prav Petra Plestenjak Podlogar, je bila aprila 2018 vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine. Živi in dela v Škofji Loki.
Petra Plestenjak Podlogar vnaša na področje slovenske umetne obrti zavidljivo tehnično znanje in samosvojo likovno govorico v sozvočju z lokalno rezbarsko tradicijo. Kot ustvarjalko lesenih modelov za loški kruhek in spretno oblikovalko jo zanimajo predvsem oblikovne zmožnosti materiala, ki ga obdeluje – lesa. Njena izčiščena, stilno dovršena in atraktivna rezbarska dela združujejo obilje likovne domišljije z dolgoletnimi izkušnjami opazovalke naravne pojavnosti. Na temeljih prirojenega talenta za likovno izražanje in po zaslugi občutka za material, s katerim dela, nam Petra Plestenjak Podlogar v kontekstu rezbarstva z ornamentalnimi izdelki ponuja iskrenost, izrazno neposrednost, kvaliteto v obrtniškem in oblikovnem smislu ter nadgradnjo ljudske umetnosti.
Vir: loski muzej
Nada Smrkolj
Ročna dela me spremljajo že od otroštva, mama je pletla in tudi vezla.
Najosnovnejše sem se naučila že takrat. Sem levičar, po bolezni pa sem pričela trenirati motorične spretnosti in razvijati ročno delo. Včlanila sem se v rokodelsko društvo Moravče. Uspelo mi je, zato sem danes ponosna na svoje izdelke. Izdelujem tudi rože iz krep papirja, pletem in kvačkam. Svoje znanje rada delim z drugimi.
nadasmrk@gmail.com
Tončka Dvojmoč
Tončka Dvojmoč iz Kanižarice je imela do upokojitve pred šestimi leti svojo trgovino. Za konjičke takrat ni imela časa, saj se je vse dni ukvarjala s poslom. Ko pa je postala upokojenka, je začela z ročnim delom, s katerim se ni prej v življenju nikoli ukvarjala. Pridružila se je veziljam in se leta 2014 udeležila 3. mednarodnega festivala vezenja v Velenju. Ker je bila tema festivala oblačila skozi čas, se je predstavila z vezeno obleko v tehniki rišeljeja.
Prav uspeh na velenjskem festivalu je dal Tončki polet, da se je prijavila na delavnice Zveze društev upokojencev Slovenije v Izoli. Tam je poleg rišeljeja izdelovala še slovenski šopek iz papirja in svitek, pridobila pa si je mentorski naziv. Rokodelka vodi tufi tečaj rišeljeja na Zavodu za izobraževanje in kulturo v Črnomlju.
S svojimi izdelki dokazuje, da je rišelje tehnika primerna za marsikaj uporabnega, na primer za prte, prtičke, zavese, okrasne blazine, oblačila itd. Veze za domačo rabo in za darila. »Ideje se porajajo kar same. »
Vir: Svet 24.si
toncka1.dvojmoc@gmail.com
Rezbarija Petre Plestenjak Podlogar, Lectova srca Medičarstva Celec in rešilje Tončke Dvojmoč
