NOVEMBRSKA RAZSTAVA ROKODELSKIH IZDELKOV 2025
Avtor: Anja Podreka
NOVEMBRSKA RAZSTAVA ROKODELCEV
Art&Craft Slovenija
'Subtilnost noči'
OZS, Ljubljana
november 2025
Nika Stupica in Boštjan Jan 'Kaolin keramika'
V Obrtno-podjetniški zbornice Slovenije razstavne prostore namenjamo promociji izdelkov sodobnega rokodelstva ter njihovih izdelovalcev.
Izbrane razstave sestavljajo izdelki iz različnih rokodelskih panog. Njihova tematika se navezuje na praznike in posamezne, značilne navade letnega časa, ki sovpadajo s kulturo rokodelstva ter kulturne dediščine. Z razstavami v izložbenih oknih naših prostorov javnost ozaveščamo ne samo o prisotnosti, razvoju in kakovosti slovenskih rokodelcev, temveč tudi o zgodbah, ki se skrivajo za izdelki.
Rokodelski izdelki so ročna dela, ki temeljijo na ljudskih izročilih in pripovedih slovenskega naroda. Odražajo se skozi naravni material lokalnega izvora ali pridelave. Pri rokodelskih delih vse prevečkrat pozabimo na zgodbo, ki jo rokodelski izdelek predstavlja, predvsem pa se ne zavedamo znanja, spretnosti in veščin rokodelcev.
Slovensko rokodelstvo začenja novo obdobje, ki je podprto tudi z novim zakonom o ohranjanju in razvoju rokodelstva (ZorR, Uradni List št. 78/2023). Tudi zato v Obrtno-podjetniški zbornici vabimo k sodelovanju izbrane rokodelce, da se s svojimi izdelki predstavijo v naših razstavnih prostorih.
klekljana čipka Čipkarske šole Idrija
Novembrska razstava rokodelcev - 'Subtilnost noči'
Novembrska razstava certificiranih rokodelcev predstavlja eno najbolj poznanih slovenskih rokodelskih panog, klekljarstvo. Le-ta se ne glede na tradicijo in dolgo zgodovino, razvija tudi v sodobnem, butičnem svetu rokodelstva. Čipkarska šola Idrija predstavlja izdelke mojstric klekljanja. Klekljane čipke na temno modri podlagi pridobijo svoj žar in veličino, kot drobne lučke v temni noči. Mojstricam klekljanja se pridružuje tudi njihova učenka, ki je postala mojstrica avtorske čipke, Tina Koder. S svojim sodobnim pristopom, se njene čipke ponašajo po vsej Sloveniji kot modni dodatki k visoki modi. Subtilnost čipke pa se odraža tudi v porcelanu. Zahtevnost materiala, ki se po peki, spremeni v krhko belino, sovpada z zahtevnim in natančnim klekljanjem čipke. Omenjeno problematiko zagotovo pozna in obvlada Maja Orehar, ki kot samostojna rokodelka obvladuje tako klekljano čipko kot tudi oblikovanje porcelana. Njeni izdelki se prodajajo pod znamko 'LuxLace', na novembrski razstavi pa se predstavlja predvsem s pozlačenimi izdelki iz porcelana. Nika Stupica bo subtilnosti novembrske razstave dodala svetlobo. V studiu 'Kaolin' Nika in Boštjan raziskujeta transparentno lepoto porcelana. Njuni izdelki bodo poudarili tematiko novembrske razstave –'subtilnost noči' in v ospredje postavili belo-zlate podobe čipk in porcelana. Za 'piko na i', predstavljamo izdelke, ki so nastali v sodelovanju med rokodelko in oblikovalko. Plečnikova šal'ca in sladkornica s pasarsko (pasarstvo je rokodelska panoga izdelovanja pozlačenih predmetov) izdelanimi žlicami, se na novembrski razstavi predstavljata tudi Urša Oitzl Magistr – 'Urchic' in Lucija Perko. Obliko tanke porcelanaste skodelice je navdihnila klasična oblika skodelic, okras medeninaste žličke pa je stilizirana interpretacija Plečnikovih elementov. Ročno izdelana porcelanasta skodelica se navdihuje iz klasične oblike kavnih skodelic, iz kakršnih naj bi srebal kavo sam mojster Plečnik, sicer znano velik ljubitelj kave. Skodelica z okroglim ročajem in subtilno dekoracijo s pravo pozlato se navezuje na Plečnikovo oblikovno doktrino s pridihom sodobnosti.
Mesec november je lahko tudi svetel in subtilen v kombinacijah skrivnostnih, svetlo-temnih trenutkov.
Urchic in Lucija Perko 'Plečnikova šal'ca z žličkama'
Zanimivosti o predstavljenih rokodelskih panogah,…
KLEKLJANJE
Za izdelavo čipke v tehniki širokega risa običajno potrebujemo sedem parov klekljev. Posebnost so značilni vzorci z ohranjenimi domačimi imeni: rogljički, pogačke, krancl(n)ovke, križčevke, srčkovke, gobice, bunke ali kugle, paučki … Tračni vzorec v tehniki ozkega risa je ožji, zanj potrebujemo le pet parov klekljev. Tuji vplivi, moda ter spretnosti in okus domačih klekljaric in risarjev vzorcev so vplivali na stilne in tehnološke spremembe v procesu izdelave idrijske čipke. Potrebno je obvladovati veščino klekljanja čipk, bistvena pa je tudi veščina risanja vzorcev za klekljanje, ki jo obvladajo le še redki. Formalno izobraževanje poteka v zadnji triadi osnovnošolskega izobraževanja, v okviru izbirnih predmetov klekljanje, na nekaterih šolah imajo tudi krožke klekljanja. Neformalno izobraževanje poteka v čipkarskih šolah v Idriji, Železnikih in Žireh, v številnih klekljarskih društvih prek različnih tečajev in drugih načinov usposabljanj.
Znanje klekljanja se je v preteklih stoletjih kot ustno izročilo prenašalo iz roda v rod. Prva klekljarska šola je bila ustanovljena leta 1763 v Ljubljani. V 19. in na začetku 20. stol. je bilo ustanovljenih še več šol v večjih slovenskih krajih. Začetki organiziranega izobraževanja klekljanja segajo v leto 1876, ko je bila ustanovljena Čipkarska šola Idrija, ki skrbi za prenašanje, širjenje in ohranjanje znanja o klekljanju čipk, zlasti idrijskih. Poleg nje delujeta čipkarski šoli še v Žireh in Železnikih. Dandanes se klekljarice večinoma srečujejo v društvih, ki težijo k nadgradnji klekljarskega znanja.
Poleg tradicionalne rabe, kot je krašenje oblačil ter cerkvenega in hišnega tekstila, so čipke danes v rabi tudi kot modni dodatki in stensko okrasje. So tudi navdih za umetniško ustvarjanje v modi, oblikovanju in arhitekturi.
TINA KODER
Rojena je v Ljubljani, maja 1979. Odrašča v Idriji, kjer od šestega leta dalje obiskuje tudi tamkajšnjo čipkarsko šolo. V devetih letih osvoji vse tehnike idrijske čipke. Po končanem šolanju na Gimnaziji Jurija Vege študij nadaljuje na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, smer Oblikovanje tekstilij in oblačil.
S klekljano čipko je povezana tudi preko družinskega podjetja Studio Koder d.o.o., ki je bilo že leta 1990 ustanovljeno z namenom oblikovanja in prodaje estetsko dovršenih izdelkov z aplikacijo idrijske čipke. Proti koncu študija začne na čipko gledati drugače – postane ji nov oblikovalski izziv, medij, v katerem se lahko likovno izraža. Leta 2003 pri prof. Veri Sešlar in prof. Metki Vrhunc diplomira na temo Aplikacija klekljane čipke na oblačilo in začne snovati sodobno avtorsko čipko, ki zadnjih nekaj let predstavlja središče njenega oblikovalskega zanimanja. Avtorska klekljana čipka je tudi tema njene magistrske naloge na Oddelku za oblikovanje tekstilij in oblačil. Od leta 2006 dalje deluje kot samostojna ustvarjalka v kulturi. Ukvarja se tudi z raziskovalnim delom na področju čipke, o njej piše in občasno predava o svojem delu. S svojimi izdelki se redno predstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah ter modnih revijah doma in v tujini. Njeni izdelki so tudi del stalne čipkarske zbirke Mestnega muzeja Idrija. Še vedno je pogosto na poti med Idrijo in Ljubljano. In še vedno očarana nad čipko.
https://www.idrijalace.org/tina-koder
tina.koder@gmail.com
čipka Tine Koder in porcelan 'Luxlace' Maje Orehar
ČIPKARSKA ŠOLA IDRIJA
Čipkarska šola Idrija je bila ustanovljena leta 1876. Je največja in najstarejša čipkarska šola na svetu, ki od ustanovitve dalje deluje neprekinjeno. Leta 1876 je trgovsko ministrstvo na Dunaju ustanovilo v Idriji čipkarsko šolo, v kateri je bila prva učiteljica domačinka Ivanka Ferjančič. Najstarejši pisni vir, ki omenja čipkarstvo na Idrijskem, je iz leta 1696.
Glede na način izdelave poznamo šivane, pletene, kvačkane ali klekljane čipke. V Idriji izdelujemo ročno klekljano idrijsko čipko. Klekljane čipke so dobile ime po posebno oblikovanih lesenih palčkah, imenovanih klekeljni, na katerih je navit sukanec, iz katerega klekljamo čipko. Klekljarsko znanje se je v glavnem širilo kot izročilo iz roda v rod. Postopoma so se v Idriji razvili vzorci in tehnike, ki so idrijski čipki dali poseben pečat. Idrijski trgovci so v drugi polovici 19. stoletja prodrli z idrijsko čipko na evropsko tržišče, posledično je naraslo povpraševanje po usposobljenih klekljaricah.
Obiskovalce in udeležence izobraževanj za otroke, mladino in odrasle ozaveščajo o pomenu ohranjanja klekljarskega znanja in s tem idrijske čipke, ki je pomemben del slovenske nesnovne kulturne dediščine.
Za organiziran učni proces skrbijo učiteljice klekljanja, ki vsako leto izobražujejo okoli 500 otrok, v starosti od 6 do 15 let, na oddelkih programa Čipkarske šole Idrija za otroke in mladino v Idriji, Sp. Idriji, Cerknem, Ledinah, Godoviču, Črnem Vrhu nad Idrijo, Podkraju, Vipavi in na Colu. Učenke in učenci se v svojem prostem času učijo veščin izdelovanja klekljane idrijske čipke, risanja in branja načrtov v mednarodni barvni skali za klekljanje ter risanja svojih lastnih vzorcev za klekljanje. Šola izobražuje tudi različne ciljne skupine zainteresiranih odraslih posameznikov ter je aktivna v slovenskem in mednarodnem prostoru, skozi različne promocijske aktivnosti in projekte, saj se povezuje z domačimi in tujimi klekljarskimi centri.
V Čipkarski šoli Idrija učijo klekljati otroke, mlade in odrasle. Ohranjajo veščino klekljanja idrijske čipke, ki je od leta 2013 registrirana enota Registra nesnovne kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Od leta 2018 je v okviru enote Klekljanje čipk v Sloveniji vpisana na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
V Čipkarski šoli Idrija lahko kupite kakovostne izdelke z idrijsko čipko z označbo geografskega porekla, knjige, vzorce in ostale pripomočke in materiale za klekljanje.
prtiček s klekljano čipko Čipkarske šole Idrija
klekjani nakit Čipkarske šole Idrija
OBLIKOVANJE KERAMIKE - PORCELAN
Keramiko delimo na klasično oz. tradicionalno in sodobno glede na namen uporabe, surovine in lastnosti. Klasična keramika se oblikuje na lončarskem vretenu, z vlivanjem v kalupe in s stiskanjem ali modeliranjem. Pri klasični keramiki po tehnoloških lastnostih razlikujemo grobo (opeka, cevi) in fino keramiko (posodje, drobna plastika, okrasna in stavbna keramika). Na Slovenskem so se razvili lončarstvo, pečarstvo, opekarstvo, kasneje tudi keramične delavnice in tovarne, v novejšem času pa keramični studii oz. ateljeji.
Pri oblikovanju in obdelovanju sodobne keramike se uporablja vse vrste glin in keramičnih materialov, pri čemer se razvija sodobne pristope, tehnologije in veščine dela. Keramično ustvarjanje reflektira pomen ročnega ustvarjanja v postindustrijski družbi in se izrazito odziva na antropološke spremembe, kakršne vznikajo v sodobni družbi, ujeti med delovno etiko ter potrošniško estetiko.
Keramika je lahko obrt in/ali rokodelstvo oz. oblikovanje in/ali umetnost. Tradicionalne načine oblikovanja keramike, ki so v svojem bistvu ostali nespremenjeni do danes, povezujemo z rokodelstvom, a jih je mogoče tudi z vrhunskimi likovnimi stvaritvami.
Pri keramičnem oblikovanju se uporablja različne tradicionalne gline – lončenino, majoliko-fajanso, kamenino, porcelan in beloprsteno keramiko, pa tudi različne sodobne materiale, ki jih velikokrat keramik tudi sam izdela. Pri oblikovanju uporablja tako tradicionalna kot sodobna orodja (npr. 3D tiskalnik).
Izdelki Nike in Boštjana Stupica - Kaolin keramika
STUDIO KAOLIN
NIKA STUPICA IN BOŠTJAN JAN
Kaolin je družinsko podjetje, ekipo pa sestavljata Boštjan, kot ustanovitelj podjetja in tehnični del ekipe, ter Nika Stupica, oblikovalka, idejni vodja in likovna pedagoginja.
Boštjan izdeluje kalupe, uliva izdelke, rešuje zaplete, nastale pri procesu dela. Je glavni izvajalec pri zasnovi in izvedbi razstavnih prostorov. Ideje za nove izdelke morajo skozi sito tehničnih zahtev, izdelave novih kalupov in ostalih pripomočkov za končni uspeh, za kar seveda znova poskrbi Boštjan. Skrbi tudi, da je urejena papirologija podjetja.
Nika je s svojo ljubeznijo do ročnega oblikovanja začela že zgodaj. Najprej kiparjenje z glino in lončarjenje na vretenu v otroštvu, kasneje risanje in kiparjenje modelov v najstniških letih, pri Zmagu Modicu in Jakovu Brdarju.
Diplomirala je iz keramike, likovne pedagogike na Pedagoški Fakulteti.
Zametki oblikovanja porcelana segajo v leto 2003, ko se je prvič srečala z nepredvidljivostjo tega materiala. Prvi poizkusi niso bili zelo uspešni in tako je porcelan za nekaj mesecev postavila v kot... Vendar pa ji belina in prosojnost porcelana nista dali miru. Nastale so prve, ročno oblikovane porcelanaste skodelice, iz polne gmote, posledica potrpežljivosti in predanosti počasnega ročnega dela.
Nika in Boštjan o njunem studiu Kaolin:
V našem studiu je skoraj ves porcelan, ki ga izdelujeva, ulit v mavčne kalupe. Uporabljava izjemno bel in prosojen porcelan. Surova površina še ne popolnoma suhega porcelana je pogosto izrezljana, stružena, dodane je relief z nanašanjem tekočega porcelana ali pa je končna dekoracija dosežena z voskom in glazuro.
Navdih najdeva v svetu okoli sebe: narava, listi, cvetje, kamenčki na tleh, zvite veje, stara razpadajoča fasada stavbe, različne barve zemlje, zanimiv vzorec blaga. V naši zbirki lahko najdete izvrsten porcelan za vsakodnevno uporabo kot tudi zbirateljski porcelan.
Podjetje Kaolin sva ustanovila leta 2009, ko se je začela najina skupna porcelanasta pot in pojavljanje na tujih trgih. Redno se udeležujeva sejmov keramike, oblikovalskih sejmov po celi Evropi.
Organizirava tudi tečaje, kjer se obiskovalci spoznajo z značilnostmi porcelana. Svoje ustvarjanje s porcelanom je tako pri nas začelo že nekaj prepoznanih oblikovalcev porcelana pri nas.
stupicanika@gmail.com
Njune izdelke lahko najdete tudi v Centru Rog!
Luči iz porcelana
URŠA MAGISTR OITZL - URCHIC
Uršula Oitzl Magister je po končanem študiju in delu v arhitekturi prestopila v oblikovanje porcelana predvsem zaradi želje po stiku z materialom in izvedbi celotnega procesa od skice do končnega izdelka. Njene kolekcije so bile predstavljene na samostojni razstavi Trenutki skupaj v Rokodelskem centru Škofja Loka, na skupinski Velikonočni razstavi 2024 v Obrtni zbornici Slovenije in na skupinskih razstavah Rokodelskega centra Škofja Loka, poleti 2023 ter spomladi 2024 v Freisingu. Njene izdelke lahko najdete v Mestnem muzeju Ljubljana, Plečnikovi hiši, SEM-u, Rokodelskem centru Škofja Loka, na Blejskem otoku in v trgovini Makrame v Ljubljani. Sodelovala je tudi pri projektu Vitrinia, pri katerem so bili v vitrinah slovenskih hotelov razstavljeni slovenski izdelki. Kolekcije Urchic porcelana so narejene za povezovanje ljudi in ustvarjanje gostoljubnega vzdušja.
Ročno izdelani kosi porcelana arhitektke Uršule Oitzl Magister dragocenim trenutkom dodajajo pridih topline in čarobnosti, povezujejo ter ustvarjajo toplo gostiteljsko vzdušje.
Vsak kos Urchic porcelana ima svojo zgodbo in odtis trenutka. Narejen je ročno in z nežno pazljivostjo, ki jo zahteva ta čarobni material. Poleg doživetij in narave oblikovalko navdihujejo nagrajujoči odzivi ljudi, ki živijo zgodbe z njenimi izdelki in vsak njihov nasmeh posebej.
(vir: madeinslovenia.si)
ursula@urchic.si
LUCIJA PERKO
Lucija Perko deluje pod blagovno znamko Stories of Silver. Diplomirala je na Fakulteti za arhitekturo v Firencah, smer Industrijsko oblikovanje, specializacija razvojne strategije v oblikovanju. Prve resne izkušnje je nabirala pri podjetju Ikea, že kmalu pa je svoj interes usmerila v razvoj lokalnih regionalnih obrti in povezavo tradicionalnih znanj s sodobnim oblikovanjem. Sodelovanja z malimi tradicionalnimi podjetji segajo na različna področja, od pohištvene obrti do kamnoseštva, nožarn in znamčenja regionalnih muzejev, še posebej s področja kulture arheoloških območij. V Bangkoku je več kot desetletje poučevala na ustanovi AI Design Institute in vzpostavila nova rokodelska sodelovanja.
Lucija Perko in Urchic, Plečnikova sladkornica z žličkama
MAJA OREHAR -LUXLACE
Maja Orehar se že več kot poldrugo desetletje posveča oblikovanju unikatnega nakita. Njeno ustvarjanje združuje tradicijo in sodobnost pod prepoznavno blagovno znamko LUXLACE, katere osrednji motiv je klekljana čipka. Te drobne umetnine, izdelane iz srebrne ali zlate niti, mojstrsko vgrajuje v obeske, uhane, zapestnice in prstane – vse v celoti ročno izdelano, vključno s samo čipko.
Po izobrazbi je diplomirana ekonomistka. Vrsto let je delala kot v gospodarstvu, a jo je strast do ustvarjanja vedno znova vodila nazaj k umetnosti. Leta 2010 je ustanovila blagovno znamko LUXLACE in se v prostem času neprestano izobraževala ter razvijala v smeri oblikovanja.
Poseben mejnik v njenem ustvarjanju je bila otvoritev Galerije Stupica v Domžalah leta 2024, ki jo soustvarja z bratom, slikarjem Žigo Stupico. Ob tej priložnosti je predstavila svojo prvo avtorsko kolekcijo porcelana z naslovom Sončnice. Navdih zanjo je našla v klekljani čipki – uporabila je avtorski motiv sončnice, delo učiteljice klekljanja Stane Pibernik, in ga subtilno vključila v skodelice in krožnike.
Decembra istega leta je prvič razstavljala na sejmu Art Market, kar ji je odprlo nove možnosti predstavitve na umetniški sceni. V letu 2025 je dokončno stopila na samostojno pot in se v celoti posvetila oblikovanju unikatnih izdelkov iz žlahtnih kovin, emajla ter porcelana.
V zadnjem obdobju jo še posebej navdušujeta emajl in porcelan, ki ju prepoznava kot trajnostna in umetniško močna materiala.
Leta 2021 je zaključila izobraževanje iz izdelave porcelana pri svetovno priznani mojstrici Antoinette Badenhorst iz ZDA. Svojo pot je nato nadaljevala v ateljeju v Domžalah. Aprila 2025 se je udeležila posebne izobraževalne izmenjave z Badenhorstovo in keramičarko Anjo Slapničar, kjer so skupaj raziskovale domače, slovenske materiale ter se učile samostojne izdelave porcelana.
Obenem je decembra 2024 zaključila tudi izobraževanje pri zlatarni mojstrici Tini Mežek v Zlatarski šoli Tine Mežek. Ob zaključku šolanja so učenke uspešno predstavile svoje znanje na razstavi Skriti dragulji Slovenije s slovenskim kamnom, kjer je Maja predstavila porcelanasto šatuljo s srebrnim ročajem in vdelanim slovenskim kamnom čizlakit.
Danes svoje znanje prenaša tudi na odrasle, ki jih navdušuje nad čipko, emajlom in porcelanom – mediji, ki govorijo njen edinstven umetniški jezik.
maja.orehar@gmail.com
Nakit Luxlace
