NOVEMBRSKA RAZSTAVA ROKODELCEV
Avtor: Anja Podreka
NOVEMBERSKA RAZSTAVA ROKODELCEV 2026
Rokodelstvo Art&Craft Slovenija
OZS, Ljubljana
November 2026
Izložbeno okno z kvačkanimi oblačili Katarine Krajcar, kvačkanim nakitom Valerije Erjavec, kvačkano torbico Jasmine Bremec ter usnjenimi izdleki Martine Kvas
V Obrtno-podjetniški zbornice Slovenije razstavne prostore namenjamo promociji izdelkov sodobnega rokodelstva ter njihovih izdelovalcev.
Izbrane razstave sestavljajo izdelki iz različnih rokodelskih panog. Njihova tematika se navezuje na praznike in posamezne, značilne navade letnega časa, ki sovpadajo s kulturo rokodelstva ter kulturne dediščine. Z razstavami v izložbenih oknih naših prostorov javnost ozaveščamo ne samo o prisotnosti, razvoju in kakovosti slovenskih rokodelcev, temveč tudi o zgodbah, ki se skrivajo za izdelki.
Rokodelski izdelki so ročna dela, ki temeljijo na ljudskih izročilih in pripovedih slovenskega naroda. Odražajo se skozi naravni material lokalnega izvora ali pridelave. Pri rokodelskih delih vse prevečkrat pozabimo na zgodbo, ki jo rokodelski izdelek predstavlja, predvsem pa se ne zavedamo znanja, spretnosti in veščin rokodelcev. Slovensko rokodelstvo začenja novo obdobje, ki je podprto z zakonom o ohranjanju in razvoju rokodelstva (ZorR, Uradni List št. 78/2023). Tudi zato v Obrtno-podjetniški zbornici vabimo k sodelovanju izbrane rokodelce, da se s svojimi izdelki predstavijo v naših razstavnih prostorih.
November nam prinaša temne dni in še daljše noči, zato smo se odločili, da bo novembrska razstava rokodelskih izdelkov barvita in drzna!
K sodelovanju smo povabili rokodelke, ki s svojimi izdelki izražajo toplino in optimizem. Pletilstvo in kvačkanje sta vsekakor panogi, katerih izdelki nas grejejo vse do spomladi. Katarina Krajcar je rokodelka in oblikovalka svojih živobarvnih in pisanih pletenin, ki vključujejo mnogo tehnik, hkrati pa se zlivajo v eleganco in razkošje barv. Jasmina Bremec kvačka s špago recikliranega bombaža vse od torbic, dekorativnih izdelkov, venčkov in košaric. Njena prepletanja nas navdihnejo z veseljem do barv in topline materiala. Valerija Erjavec ravno tako uporablja reciklirano bombažno prejo. Njeni kvačkani izdelki se dotikajo predvsem drobnega, kvačkanega nakita ter modnih dodatkov kar ji daje posebno mesto v tej rokodelski panogi. Vsak izdelek je skrbno oblikovan in izdelan, da izrazi osebnost in stil skozi barvo in detajle kvačkanja. Živahnost barv pa mora biti uravnotežena, pa čeprav v temnih novembrskih dneh. Kot kontrast barvitim pleteninam, smo k sodelovanju povabili še priznano rokodelko Martino Kvas. Martina je mojstrica usnjarske galanterije, ki jo izdeluje predvsem ročno. Martina šiva torbe, denarnice, pasove in drobižnice iz ročno pridelanega usnja, katerega skrbno zareže in skroji v unikatne usnjarske izdelke, ki nam v mrzlih in deževnih dneh pridejo še kako prav.
Ob dolgem in temnem mesecu, naj vas navdihnejo barve pletenin naših rokodelk ter podajo nov odtenek vsakemu trenutku.
Izložbeno okno z izdelki Katarine Krajcar 'Gaspari', Jasmine Bremec 'Jale Crochet' in Martine Kvas
Zanimivosti o predstavljenih rokodelskih panogah,…
Pletilstvo in kvačkanje
Za obvladovanje pletenja in kvačkanja je treba poznati materiale, pripomočke in različne tehnike pletenja in kvačkanja pa tudi kreiranje izdelka in pripravo načrta za izdelek. Učenje se začne s poznavanjem materiala, pripomočkov in pentelj, ki se med seboj vežejo in ponavljajo. Osnovno učenje pod vodstvom mentorja traja približno 180 ur, z veliko vaje pa se panoge lahko priučiš in sam nadaljuješ učenje. Po Sloveniji se v društvih, univerzah za tretje življenjsko obdobje, rokodelskih centrih in deloma tudi na šolah izvajajo delavnice in tečaji pletenja in kvačkanja. Formalno izobraževanje se v obliki predmeta izvaja na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani na Katedri za oblikovanje tekstilij in oblačil. Panoga še ni vpisana v slovenski Register nesnovne kulturne dediščine. Veliko rokodelcev ima certifikat »Rokodelstvo Art&Craft Slovenija«. Znanja postajajo vse bolj ogrožena, saj ni sistematičnega prenosa na otroke oz. mlajše generacije. Panoga je razširjena po vsej Sloveniji. Število nosilcev znanja ni znano. Panoga je pomembna za ohranjanje kulturne krajine. Panoga pletenja in kvačkanja se skozi preteklosti v tehniki ni spreminjala, so se pa spremenili materiali, iz katerih se dela. Ta panoga pripomore k boljšemu počutju. Kot gospodarska panoga se lahko še bolj uveljavi kot poklic in omogoča zaposlitve. Panoga nima negativnih učinkov na okolje, še zlasti, če se uporabljajo avtohtoni naravni materiali (npr. volna).
Katarina Krajcar
Katarina navdih črpa iz umetnosti tradicionalnih slovenskih ročnih tehnik, kot so krojenje, šivanje, pletenje, klekljanje, in ji dajejo eleganten pridih, ki bo vsako priložnost spremenil v praznovanje. Kosi so namenjeni tistim, ki uživajo v svojih telesih, sprejemajo svojo individualnost in živijo polno življenje z razkošjem.
Gaspari je slovenska modna znamka za ženske, ki se izražajo skozi to, kar nosijo, in si upajo biti vidne, drzne in svoje.
Vsak kos nastane v Sloveniji, v rokah Maestranze, skupine slovenskih mojstric, artizank, ki znanje prenašajo iz roke v roko. Od prvega kroja do zadnjega šiva, vključno z ročno kvačkanimi resicami, delo z ljubeznijo in potrpljenjem traja tudi do 60 ur, vsak kos pa nosi podpis rok, ki so ga naredile. Ker večino kosov izdelamo iz ostankov kakovostnih tkanin, skoraj vsak obstaja samo enkrat. V času, ko je mogoče ustvariti vse, v nekaj sekundah in brez števila kopij, postaja pravi luksuz tisto, kar je narejeno ročno, počasi, lokalno.
Lokalno izdelana oblačila pogosto odražajo kulturo in identiteto kraja, kjer so nastala, kar omogoča izražanje unikatnega sloga in identitete. Zato je nakup lokalno izdelanih oblačil premišljena izbira, ki spoštuje tako ljudi kot planet.
Poleg tega kvalitetna oblačila, izdelana lokalno, prinašajo številne prednosti za posameznike, skupnost in okolje.
Gaspari izdeluje ročno izdelane unikatne izdelke, zavite v ekstravaganco in drzne kontraste. Kolekcija je namenjena vsem ženskam, ki uživajo v svojem telesu, praznujejo svojo individualnost in uporabljajo modo kot sredstvo za izražanje svoje avtentičnosti. Oblečene v oblačila Gaspari, se počutite svobodne vseh omejitev, ženstveno igrive in v svojem elementu, hkrati pa na sebi nosite nekaj, kar nosi zgodbo ustvarjalnosti, iskrenosti in energijo nekoga, ki je izjemno užival v oblikovanju in izdelavi teh kosov. Znamka Gaspari sodeluje izključno z lokalnimi slovenskimi rokodelci, mojstricami različnih ročnih tehnik – pletenja, kvačkanja, klekljanja in krojenja.
Vir: Elle.metropolitan.si
Instagram: gaspari.official
kvačkani nakit 'Valerija Erjavec' ter usnjeni pas Martine Kvas , kvačkana torbica Jasmine Bremec 'Jale Crochet' in šivani ženski top 'Gaspari' Katarine Krajcar
Jasmina Bremec
Jasmina Bremec izdeluje prikupne, odlično oblikovane torbe, košarice in modne dodatke iz barvite 'crochet' niti oziroma vrvi iz reciklirane bombažne preje. Prepleta jo v vzorec kitk, le ta pa poveže izdelke v prefinjeno celoto ročne izdelave. Toplina njenih barv in materiala, kar kličeta po dotiku in usklajevanju njenih izdelkov k jesenskim oblačilom. Njena dela uvrščamo med domačo obrt, kvačkana rokodelska dela oziroma pletilstvo, saj gre za prepletanje niti oziroma vrvi iz naravnih materialov.
FB: JaleCrochet INST: Jale_Crochet
kvačkana ogrlica Valerije Erjavec in kvačkana torba Jasmine Bremec
Valerija Erjavec
Zbirka kvačkanih torbic je narejena z ljubeznijo do detajlov. Vsaka torbica je skrbno oblikovana in izdelana, da izrazi osebnost in stil. Ne glede na to, ali iščete torbico za vsakodnevno uporabo ali poseben dogodek, boste našli izdelek, ki vam bo polepšal dan.
Valerija želi s svojim delom prispevati k ohranjanju okolja s svojo kolekcijo nakita iz reciklirane bombažne preje. Vsak kos nakita je izdelan iz skrbno izbranih materialov, ki so preoblikovani v edinstvene in čudovite izdelke. Na ta način lahko nosite ne samo kos nakita, ampak tudi zgodbo o trajnostni modi in odgovornosti do planeta.
Vir: lela.si
unikatna tržnica/Valerija Erjavec
kvačkani ogrlici Valerije Erjavec
Usnjarska galanterija
Usnje (tudi »leder«) se je uporabljalo v razne namene, predstavljalo je tudi prestiž, kar velja do določene mere še dandanes. Veliko usnja je šlo za proizvodnjo obuval, oblačil in športnih izdelkov, izdelovanje pripomočkov, opremo hiš, proizvodnjo vojaške opreme, pripomočkov za tovorjenje in izdelavo glasbil. Za usnjarje je bilo usnje končni izdelek, predstavljalo pa je tudi surovino za druge rokodelske izdelke.
Med postopki oblikovanja usnja so najbolj znani vrezovanje, žigosanje, oblikovanje s pomočjo vode, pri katerem usnje namočijo v vodo in ga s tem raztegnejo in zmehčajo ter oblikujejo v želene oblike ob sušenju. Obstajata tudi vrezovanje z laserjem ter pirografija z vročo iglo.
V drugi polovici 20. stol. se je razširila tudi panoga izdelovanja usnjene galanterije, ki se je razvila v prave obrate (npr. Toko Domžale). V postopku izdelave drobne usnjene galanterije, denarnic, pasov in ženskih torbic so predelovali goveje oz. telečje usnje, v manjši meri tudi svinjsko usnje, a tudi kože kač, manjših plazilcev, krokodilov in rib. V Sloveniji deluje na tem področju še vedno nekaj obrtnikov.
V 80. in 90. letih 20. stol. so bili usnjarski izdelki zelo priljubljeni, zaradi vse večje ozaveščenosti pa je sčasoma prišlo do upora proti kupovanju usnjenih izdelkov. Dediščina prvotne usnjarske proizvodnje se nadaljuje še danes z izdelki zasebnih strojarn (Dragomelj, Motnik, Ribnica, Cirkulane). Za obvladovanje panoge je potrebno veliko znanja in izkušenj. Pred desetletji sta bili dve odlični usnjarski šoli, in sicer tovarniška šola Industrije usnja Vrhnika v Šmartnem pri Litiji in Srednja usnjarsko-galanterijska šola na Usnjarskem tehnikumu v Domžalah. Zdaj formalno izobraževanje ne obstaja, prav tako ne obstaja nacionalna poklicna kvalifikacija. Prenos znanja poteka izključno v usnjarskih delavnicah z mojstrov rokodelcev na druge zaposlene.
Martina Kvas
Martina dela in živi v Domžalah, ki so bila do konca 20. stoletja središče izdelovanja usnjene galanterije. Danes je to dediščino ohranilo le nekaj posameznikov – mojstrov, ki z ročnim znanjem, občutkom za estetiko in veliko potrpežljivosti ohranjajo to skoraj izgubljeno obrt. Martin je ena redkih sodobnih ustvarjalk usnjene galanterije, ki skuša ohranjati in nadaljevati tradicijo izdelovanja usnjene galanterije z uporabo ročnih tehnik. S svojim butičnim ateljejem Martina Leather Goods združuje stoletna znanja s sodobnim dizajnom in trajnostnimi pristopi. Izdeluje torbice, denarnice, pasove, etuije in druge modne dodatke, pri čemer ostaja zvesta principom ročne izdelave – od izbire kakovostnega naravnega usnja, ročnega rezanja, ročnega barvanja do ročnega šivanja z voskano nitjo.
Martina Kvas je priznana rokodelka, svoja dela predstavlja na različnih rokodelskih sejmih in na osebni spletni strani: martinakvas.com, ter družbenih omrežjih. Poleg rokodelskega dela skuša biti dejavna tudi na področju prenosa znanja. Izvaja delavnice za odrasle in si prizadeva, da bi se znanja usnjarstva ponovno začela širiti med mladimi generacijami.
“S ponosom ugotavljam, da je z vztrajnostjo in pomočjo naše prisrčne in ustrežljive mentorice Martine , postalo ročno šivanje usnja ena čudovita izkušnja.'
Vir: martinakvas.si
