JESENSKA RAZSTAVA ROKODELSKIH IZDELKOV OZS

JESENSKA RAZSTAVA ROKODELCEV OZS

september-oktober 2025

pletene košarice Branko Struna ter ročno izdelani zobotrebci Dušanke Češarek

Pletarstvo in jesenski čas se prepletata 'z roko v roki.' Ob nabiranju in zbiranju plodov narave ob koncu poletnih dni, nam pletarski izdelki pomagajo in olepšujejo jesenske dejavnosti. Le-te segajo daleč v preteklost in tako pletarstvo predstavlja eno izmed najstarejših, klasičnih rokodelskih panog. Pomembno je predstaviti ter vzpodbujati  slovenske pletarje naj kljub sodobnemu načinu življenja nadaljujejo in prenašajo svoje dragocene veščine oblikovanja in pletenja predmetov iz raznolikih rastlin. 'Z roko v roki' pa se jesenskemu času podajo tudi lesarski izdelki. Poleg prisotnosti gozda in olesenelih grmovnic pa se Tadeja Nemček posveča primarnim rastlinam. Praproti in listki različnih rastlin ujeti v steklene krožnike so kot nalašč 'popoln par' že omenjenim izdelkom. Na policah izložbenih oken OZS tako predstavljamo še zadnji sklop rokodelskih izdelkov, katerih material izhaja iz travnikov in gozdov.

Zanimivosti o predstavljenih rokodelskih panogah,…

PLETARSTVO

Pletarstvo je ena od najbolj razširjenih in množičnih rokodelskih dejavnosti, ki je prisotna po vsem slovenskem ozemlju. V drugi polovici 19. stol. so v vaseh ob Savi v okolici Ljubljane veliko pletli iz vrbovega šibja; do druge svetovne vojne so veliko pletli iz slame na Štajerskem, v vaseh okoli Ljubljane, v okolici Grosupljega in Zasavju ter do sredine 20. stol. tudi v Prekmurju, kjer so pletli iz koruznega ličja. Iz različnih materialov so pletli tudi v Bohinjski dolini, Logatcu, okoli Idrije, Planine, Sodražice, Ribnice, Dobrepolja, Suhe krajine in v okolici Vipave. V 18. stol. se je v Ihanu razvilo slamnikarstvo, izdelovanje slamnikov in cekarjev iz pletenih slamnatih kit, ter se razširilo na Domžalsko, kjer je v 19. stol. preraslo v produkcijo slamnikov v obrtnih delavnicah in tovarnah.

Glede na uporabo gradiva ločimo pletarstvo iz vrbovega šibja (surovega in beljenega), vrbovih viter, leske in leskovih viter, slame, koruznega ličja, smrečja in srobota; v sodobnem času se uporabljajo tudi umetni materiali (npr. plastični trakovi). Med izdelki iz slame so znani peharji, štručnice, bednji za žito, sejalnice, čebelji koši, cekarji iz slamnatih kit; med izdelki iz nebeljene in beljene vrbovine, leskovine in srobota koši, košare in košarice za različne namene, jerbasi, opletene steklenice, cekarji, potovalni kovčki, zibke, vrtne garniture; med izdelki iz ličja cekarji, torbice, predpražniki, obuvala, in podstavki.

Sodobno slovensko pletarstvo vključuje izdelavo tradicionalnih uporabnih izdelkov, ki so se ohranili iz preteklosti, na drugi strani pa stremi tudi k razvoju izdelkov novih oblik, a z upoštevanjem pletarske dediščine v tehnologiji izdelave in tudi pri uporabi naravnih gradiv. V sodobnem oblikovanju bi imelo lahko posebno mesto tudi sodobno pleteno pohištvo, ki je bilo med našimi pletarji vse do druge svetovne vojne zelo razvito.

Opletenka Janeza Krišlja

SUHOROBARSTVO

Suhorobarstvo obsega naslednje podpanoge: obodarstvo, podnarstvo, posodarstvo (poznano tudi kot pintarstvo ali škafarstvo), žličarstvo in kuhalničarstvo, ročno mizarstvo, orodjarstvo, strugarstvo, pletarstvo, zobotrebčarstvo, rešetarstvo in spominkarstvo. Za vsako panogo je značilna uporaba določene vrste lesa, orodij in postopkov izdelave. Poleg lesa bukve, smreke, drena, leske, javorja, lipe in vrbe, ki je bil v uporabi v preteklosti, suhorobarji uporabljajo tudi les sadnega drevja. Les morajo posekati v pravem letnem času, ga pravilno razrezati, posušiti, razcepiti in skladiščiti. Pri obodarstvu, podnarstvu, rešetarstvu in pletarstvu gre še vedno za pretežno ročno izdelavo, pri čemer se uporabljajo različna orodja (babo in viternik, klin, bəte in ərzevnike, rezilni stol, strug, obliče, žage, brusilne papirje in nože) ter nekatera novejša pomožna sredstva (npr. lepilo, žeblje, kovice). Nekatere suhorobarske delavnice, ki se ukvarjajo s strugarstvom, ročnim mizarstvom, žličarstvom, zobotrebčarstvom in delno orodjarstvom, pri delu uporabljajo tudi različne stroje. V nekaterih delavnicah izdelujejo več vrst izdelkov.

Dušanka Češarek

Leta 2011 je Dušanka začela obiskovati pletarsko šolo v Rokodelskem centru Ribnica in od takrat je zaljubljena v material lesko. Lesko nabira v bližnjih gozdovih in iz nje plete košare različnih oblik in velikosti, prav tako pa iz nje izdeluje zobotrebce. Njena izjemna natančnost, ki pravi, da ji je velikokrat v breme, se na njenih izdelkih kaže v vsej svoji veličini. S svojimi izdelki in predstavitvijo pletarstva in zobotrebčarstva pogosto obiskuje sejme po Sloveniji in tujini, kjer prikazuje obe rokodelski panogi, velikokrat pa tudi kot mentorica pomaga na pletarskih delavnicah v Rokodelskem centru Ribnica. V Zadrugi za razvoj podeželja Pomelaj je pridobila status NPK pletarka, nekateri njeni izdelki pa so prejeli tudi certifikat Art&Craft Slovenija. Stalna želja po novostih in napredku pri pletenju jo je pripeljala že do večjih sodelovanj z oblikovalci in arhitekti. Z natančnostjo izdelave različnih zobotrebcev in oblikovanjem celostne podobe za ta izdelek, ki je sicer namenjen enkratni uporabi, je ta izdelek dvignila na višji nivo in ga oblikovala v darilni izdelek, ki prej to nikoli ni bil. Izdelki izpod njenih rok so narejeni z izjemno natančnostjo in Dušo, kakor je tudi poimenovala svojo blagovno znamko.

Vir: rokodelski center Ribnica

Kontakt: dusanka.cesarek@gmail.com

Janez Krišelj

Z mojstrskim prepletanjem viter Janez Krišelj ustvarja najrazličnejše pletarske izdelke – cajne različnih velikosti, lese za sušenje sadja, košarice, koše za drva, cambohe, košare …Ker so izdelki izdelani iz naravnega materiala – lesa, njihova uporabnost ne pozna meja. Rokodelec je pravi mojster pletarstva, katerega se je priučil že v otroštvu, kot sin pletarjev. Svoje dragocene izkušnje ter natančno znanje in poznavanje pletarstva skrbno prenaša naprej v okviru raznoraznih tečajev in delavnic v gorenjski regiji.

Natančno narejeni opleti so namenjeni shranjevanju najrazličnejših živil in predmetov za vsakdanjo uporabo.

Vir: Rokodelski center Škofja Loka

Kontakt: anica.kriselj@gmail.com

Janez Krišelj: košarici za sol in poper

Janko Marinč

Profesor na srednji šoli v Kočevju, kjer poučuje dijake lesarske smeri. Velik ljubitelj lesa in dediščine kraja, se je tudi v zasebnem življenju našel v pletarstvu in obdelavi lesa. V Rokodelskem centru Ribnica je zaključil triletno pletarsko šolo, v zadrugi za razvoj podeželja Pomelaj je pridobil status NPK pletar, Ministrstvo za kulturo pa ga je evidentiralo kot nosilca žive dediščine za pletarstvo. Pogosto s svojimi izdelki in predstavitvijo pletarstva obiskuje sejme po Sloveniji in tujini, ter sodeluje kot demonstrator in mentor na pletarskih delavnicah. Njegova ljubezen so leskove vitre, ki jih prepleta v košare različnih oblik in velikosti, peharje za kruh in sadje … Nekateri od njih imajo tudi certifikat art & craft.

Vir: rokodelski center Ribnica

Kontakt: janko.marinc@telemach.net

Franc Jaklič

Najbolj prepoznaven obraz suhorobarstva, ki v svoji delavnici že od malih nog izdeluje posode, škafe in vse kar spada v panogo posodarstva (pintarije). Pri svojem delu uporablja domači les, velikokrat pa mu tudi naročniki iz Avstrije pripeljejo les cemprina, za katere izdeluje večje serije. Pri svojem delu se je prilagodil trgu in povpraševanju, zato namesto velikih, zdaj izdeluje manjše posode. Jakliča vedno lahko najdemo v delavnici, kjer iz radia na ves glas odmeva glasba, on pa z neomajno strastjo obdeluje les. Zase pravi, da si brez svoje obrti, sploh ne predstavlja življenja. Njegovi izdelki, odraz tradicije s prepletom sodobnosti, nosijo tudi certifikat art & craft. Leta 2004 pa je za svoje delo prejel tudi priznanje Zlata vitica. To je priznanje, ki ga Obrtno podjetniška zbornica Slovenije bienalno podeljuje najboljšim rokodelcem v Sloveniji, ki pomembno prispevajo k razvoju rokodelstva.

Vir: rokodelski center Ribnica

Kontakt: fr.jaklic@gmail.com

Branko Struna

Rokodelec Branko Struna se ukvarja z izdelovanjem pletarskih izdelkov. Je novinec med rokodelci, saj se je začel učiti pletarstva pred dvema letoma pri rokodelskem mojstru Juriju Žagarju. Vsi izdelki so narejeni iz odbranega leskovega lesa, ki je nabran v belokranjskih gozdovih. Kvalitetni les pripomore k lažji izdelavi. Ves proces izdelave poteka ročno. Košarica ljubezni, košarica za kruh in pletena košara ponosno nosijo certifikat kakovosti TKBZ Belokranjsko in certifikat Art&Craft Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Izdelke je mogoče dobiti direktno pri ponudniku in v TIC Črnomelj.

Vir:belakrajina.si

Kontakt: brane.struna@gmail.com

STEKLARSTVO

Zgodovinski pregled steklarstva pokaže, da se prav na območju današnje Slovenije stikata dva načina proizvodnje. V zahodnem delu Slovenije je imel večji vpliv t. i. beneški način z uporabo sode kot surovine, na Štajerskem pa je bil izrazitejši vpliv srednjeevropskega prostora, kjer so namesto uvožene sode kremenčevemu pesku dodajali doma pridobljeno pepeliko. Steklarske glažute so se razvile povsod tam, kjer je bilo dovolj gozda oz. lesa, potrebnega za taljenje steklene mase in pridobivanje pepelike (steklarske soli), ki so jo dodajali kremenčevemu pesku, da so znižali njegovo tališče. Glažute so najpogosteje ustanavljali zemljiški gospodje, ki so vabili steklarske mojstre iz srednjeevropskega prostora in jim dajali v zakup dele svojih gozdov. Glažutarske naselbine so bile lesene, zaradi nevarnosti požara odmaknjene od drugih naselij. V njih je po velikosti izstopala stavba s talilno pečjo. Steklarji so sloveli kot nomadi, ker so se selili med posameznimi glažutami. Steklarne so bile izredno velik porabnik goriva – lesa, zato je intenzivno izkoriščanje okoliških gozdov postopoma privedlo skoraj vse takratne glažute do zaprtja. Le redki so preselili svoje gozdne glažute na območja, bogata s premogom. Del steklarstva je izdelovanje vitražev, ki so bili po Evropi zelo razširjeni v cerkvah, gradovih in meščanskih stavbah vse od srednjega veka do baroka. Znanja izdelave vitražev, pri katerih se na dele stekla nanese in vžge naravne pigmente, nato pa sestavi v kompozicije, povezane s svinčenim trakom, so potrebna zlasti pri restavriranju starejših oken in izdelovanju novih. Sorodna veščina sestavljanja stekla je tudi tiffany, pri kateri se raznobarvna stekla ali steklu podobne umetne snovi sestavlja v razne vzorce in barvne kompozicije ter poveže z bakrenim trakom.

Poleg sodobno oblikovanih steklarskih izdelkov spada pod steklarsko rokodelsko panogo še izdelovanje replik dediščine steklarskih izdelkov, ki so nastajali v prvotnih gozdnih glažutah, katerih dediščino hranijo nekateri slovenski muzeji in zasebni zbiratelji. Repliciranje tovrstnih izdelkov zahteva poleg natančnega posnemanja nekdanjih oblik tudi odlično poznavanje starih tehnologij in načinov izdelovanja posameznih detajlov na izdelkih.  Med vrhunskimi izdelki slovenskih oblikovalcev so steklarski izdelki, ki nastajajo s tehniko spajanja in zlivanja steklenih plošč (t. i. fuzija), ki je prišla k nam iz tujine. Na ta način je mogoče oblikovati uporabne in dekorativne steklene krožnike, pladnje, pepelnike itd.

Tadeja Nemček

Steklo je fascinanten medij, ki očara s svojo eterično prosojnostjo, zaradi katere barve resnično zaživijo na svetlobi. Ta čudovita lastnost stekla je očarala tudi Tadejo, ki je po izobrazbi profesorica angleškega in francoskega jezika. Po dolgoletni karieri poučevanja jezikov se je Tadeja odločila, da se
popolnoma posveti raziskovanju možnosti, ki jih ponuja steklo kot material. V svojem studiu v Dvorski vasi ustvarja pod blagovno znamko TN Glass Art. Izpod njenih rok nastajajo čudoviti dekorativni in umetniški izdelki, pogosto navdihnjeni s tematiko narave. Umetnost taljenja stekla dopušča veliko
eksperimentiranja, a obenem zahteva mnogo potrpežljivosti in tehničnega znanja. Najlepši izdelki so pogosto plod raziskovanja, srečnih naključij in znatne merice čarovnije, ki poskrbi, da je vsak izdelek unikat.

TN Glass Art je znamka unikatnih izdelkov iz taljenega stekla, ki nastajajo izpod rok ustvarjalke Tadeje Nemček v njenem domačem studiu v Velikih Laščah. Njeni izdelki so značilno barviti in se igrivo spogledujejo s svetlobo. Pri ustvarjanju jo navdihuje lepota okoliške pokrajine. Njen stekleni asortiman obsega nakit, praznično okrasje, dekorativne predmete, posode in umetniške izdelke. Ustvarja tudi po naročilu. Za svoje delo je v letu 2024 prejela častni naziv priznana rokodelka. Galerijo njenih unikatnih izdelkov si lahko ogledate na povezavi:

https://tadejanemcek.wixsite.com/glassart

oziroma na: https://linktr.ee/tadeja.nemcek

Vir: rokodelski center Ribnica

Kontakt:

 tadeja.nemcek@gmail.com

www.tadejanemcek.wixsite.com/glassart

Ročno izdelani zobotrebci Dušanke Češarek in stekleni krožnik Tadeje Nemček