II.POLETNA RAZSTAVA ROKODELCEV OZS 2026
Avtor: Anja Podreka
II.POLETNA RAZSTAVA ROKODELCEV 2026
Rokodelstvo Art&Craft Slovenija
OZS, Ljubljana
julij-avgust 2026
igra 'X-O' Laure Češarek, lesena plošča Alenke Šeme in keramična skodelica Maje Kotar
V Obrtno-podjetniški zbornice Slovenije razstavne prostore namenjamo promociji izdelkov sodobnega rokodelstva ter njihovih izdelovalcev.
Izbrane razstave sestavljajo izdelki iz različnih rokodelskih panog. Njihova tematika se navezuje na praznike in posamezne, značilne navade letnega časa, ki sovpadajo s kulturo rokodelstva ter kulturne dediščine. Z razstavami v izložbenih oknih naših prostorov javnost ozaveščamo ne samo o prisotnosti, razvoju in kakovosti slovenskih rokodelcev, temveč tudi o zgodbah, ki se skrivajo za izdelki.
Rokodelski izdelki so ročna dela, ki temeljijo na ljudskih izročilih in pripovedih slovenskega naroda. Odražajo se skozi naravni material lokalnega izvora ali pridelave. Pri rokodelskih delih vse prevečkrat pozabimo na zgodbo, ki jo rokodelski izdelek predstavlja, predvsem pa se ne zavedamo znanja, spretnosti in veščin rokodelcev. Slovensko rokodelstvo začenja novo obdobje, ki bo podprto tudi z novim zakonom o ohranjanju in razvoju rokodelstva (ZorR, Uradni List št. 78/2023). Tudi zato v Obrtno-podjetniški zbornici vabimo k sodelovanju izbrane rokodelce, da se s svojimi izdelki predstavijo v naših razstavnih prostorih.
Druga poletna razstava rokodelcev OZS nas kliče k morju, počitku, ležernosti in preprostemu trenutku v senci ali pod soncem. Rokodelke, ki se predstavljajo na 5.razstavi letošnjega leta se povezujejo v enostavni estetiki, ki govori sama zase. Alenka Šeme ali 'Riba Alenka' drži 'rdečo nit' razstave z lesenimi izdelki ter nakitom v obliki rib. Ribe in ribice iz lesa nas očarajo z enostavno podobo morja, svežine in počitnic. Ležernost in zabavne občutke poletja, nam prikličejo v spomin tudi enostavna, lanena oblačila Laure Češarek. Kot mlada rokodelka s področja šiviljstva in krojaštva, izdeluje otroška oblačila preprostih podob, le-te pa nas s svojimi barvami vabijo v poletne dni. Kot kontrast k vsej tej ležernosti pa so enostavne oblike keramičnih izdelkov Maje Kotar: v spomin, uživanja hladne keramike s pridihom japonske geste, ki nas opominja na trenutek 'zdaj', ko je sprostitev v senci ali pod soncem lahko prelep dan. V 5.sklopu razstav OZS 2026, bomo predstavili sodobne lesene izdelke suhorobarstva. Suhorobarstvo se vse bolj, staplja s sodobnim oblikovanjem, ki od izdelovalca zahteva obilo kreativnosti in obvladovanja ne samo materiala in tehnike temveč tudi oblike. Enako velja za podobe in avtorje sodobne keramike. Omenjena rokodelska panoga je ena najbolj dejavnih in hitro razvijajočih se rokodelskih področji, zato se na OZS trudimo predstaviti vse bolj aktivne rokodelce oblikovanja keramike, ki so prejeli certifikat rokodelstvo Art&Craft Slovenija. Zadnja, manj znana rokodelska panoga pa je 'šiviljstvo in krojaštvo'. Rokodelci te panoge so žal, manj aktivni a si v Sekciji za domačo in umetnostno obrt želimo več oblačil oz. takšnih izdelkov. Gre za enostavne kroje, privlačnih, nevsakdanjih barv, uporabe lanu ter minimalističnih dekoracij.
Tako, nas besede in opisi izdelkov II. Poletne razstave rokodelskih izdelkov OZS 2026, zopet privedejo k razmišljanju o enostavnosti poletja, ki je pred nami. Naj bo sproščujoče, kreativno in mirno.
lesena plošča 'Riba' Alenke Šeme 'Riba Alenka' in skodelice Maje Kotar
Zanimivosti o predstavljenih rokodelskih panogah,…
Suhorobarstvo - izdelki iz lesa
Suhorobarstvo, imenovano tudi izdelovanje lesne galanterije, je rokodelska panoga, ki obsega ročno in v novejšem času tudi strojno izdelovanje in prodajo lesenih gospodinjskih pripomočkov, hišnih dodatkov, orodja in igrač. Razširjeno je na območju občin Ribnica, Sodražica, Loški Potok, Dobrepolje, Velike Lašče, Kočevje in Bloke.
Na ribniško-kočevskem območju se je suhorobarstvo razširilo po letu 1492, ko so prebivalci od cesarja Friderika III. dobili posebne privilegije – t. i. krošnjarski patent, ki jim je omogočil neobdavčeno trgovanje z lesenimi izdelki lastne izdelave. Vsaka vas je gojila eno panogo suhe robe, pri delu so sodelovali cela družina in sosedje. Znanje se je prenašalo iz roda v rod in se širilo v sosednje vasi. Izdelke so prodajali krošnjarji; pred 2. svetovno vojno jih je več kot 600 prodajalo tudi po večjem delu Evrope. V preteklosti so suho robo izdelovali še na Črnem Vrhu nad Idrijo, delno na Trnovski planoti, v Bohinju, Zgornjesavski dolini in na Pohorju, do konca 19. stoletja na Blokah, v Poljanski in Selški dolini in v Zgornjem Posočju z Idrijskim in Cerkljanskim.
Suhorobarstvo obsega naslednje podpanoge: obodarstvo, podnarstvo, posodarstvo (poznano tudi kot pintarstvo ali škafarstvo), žličarstvo in kuhalničarstvo, ročno mizarstvo, orodjarstvo, strugarstvo, pletarstvo, zobotrebčarstvo, rešetarstvo in spominkarstvo. Za vsako panogo je značilna uporaba določene vrste lesa, orodij in postopkov izdelave. Poleg lesa bukve, smreke, drena, leske, javorja, lipe in vrbe, ki je bil v uporabi v preteklosti, suhorobarji uporabljajo tudi les sadnega drevja. Les morajo posekati v pravem letnem času, ga pravilno razrezati, posušiti, razcepiti in skladiščiti. Pri obodarstvu, podnarstvu, rešetarstvu in pletarstvu gre še vedno za pretežno ročno izdelavo, pri čemer se uporabljajo različna orodja (babo in viternik, klin, bəte in ərzevnike, rezilni stol, strug, obliče, žage, brusilne papirje in nože) ter nekatera novejša pomožna sredstva (npr. lepilo, žeblje, kovice). Nekatere suhorobarske delavnice, ki se ukvarjajo s strugarstvom, ročnim mizarstvom, žličarstvom, zobotrebčarstvom in delno orodjarstvom, pri delu uporabljajo tudi različne stroje. V nekaterih delavnicah izdelujejo več vrst izdelkov. S suhorobarstvom, ki ima na Ribniškem pomembno gospodarsko funkcijo, se ukvarja okoli 300 izdelovalcev, ki večino svojih izdelkov prodajajo na sejmih.
'Riba Alenka' – Alenka Šeme
Pred 23 leti je prvič obiskala otok Vis sredi Dalmacije. Tam se je začela zgodba z ribami. Alenka, vsako leto tja hodi na robinzonske počitnice, kjer nima elektrike. Tam se najde čas za ustvarjanje.
Na Visu je svetilničar v uvali Stončica, ki rezlja ribice iz lesa, le-te ponosno nosijo vsi višani.
Alenka, ribice in ribe izdeluje pri lokalnem mizarju Pavletu Cimerman (Mizarstvo Tema) na Lavrici. Riba Alenka - ime blagovne znamke izvira prav od tam, kot navedba osebe, ki izdeluje ribe v delavnici pri Pavletu.
Alenka obiskuje art sejme po Sloveniji in tujini, lesene ribice pa se lahko kupijo tudi v Štanjelu in Muzeju v Novem Gradu, še najraje pa svoje izdelke, Alenka prodaja na morju. Lesene ribice in ribe so bile razstavljene na razstavi Čar lesa v Cankarjevem domu.
'Riba Alenka' izvaja tudi delavnice sitotiska na majice. Tiska z različnimi vzorci (z motivi ribe seveda), z že pripravljenimi šablonami. Z vzorci se lahko sestavijo zanimive različne kompozicije, udeleženci na delavnici dobijo podrobne informacije ter znanje za samostojno tiskanje. Največkrat izvaja delavnico za otroke ob praznovanju rojstnega dne oz. za promocije posameznih podjetij (tiskanje sove Metode Skovik za Pivovarno Laško na vsakoletni akciji Gremo v hribe).
Riba simbolizira blagostanje, srečo in svobodo, zato sem prepričana, da vam lahko izpolni tudi kakšno skrito željo.
Kontakti;
http://www.ribaalenka.com/, www.ribaalenka.etsy.com
Instagram: https://www.instagram.com/ribaalenka/.
Email: ribaalenka@gmail.com
leseni podstavek 'Ribice'
Oblikovanje keramike
Rokodelska panoga oblikovanja keramike zajema široko področje oblikovanja iz gline, pri čemer je keramika sinonim za žgano glino. Postopek žganja gline velja za enega prvih človekovih tehnoloških izumov; keramičnim izdelkom lahko kontinuirano sledimo od prazgodovine dalje. Zgodovino keramike lahko v grobem razdelimo na pet obdobij. Vsako zaznamuje razcvet določenega tipa keramike: lončenina, majolika-fajansa, kamenina, porcelan in beloprstena keramika. Tipi se med seboj razlikujejo po barvi, trdnosti, poroznosti in temperaturi žganja.
Lončarji večinoma izdelujejo uporabno in dekorativno keramiko. V keramičnih delavnicah in tovarnah, kjer so se razvili specializirani poklici, kot npr. slikar na keramiko, izdelovalec kalupov, livar idr., so izdelovali predvsem uporabno in dekorativno keramiko. Umetniški oblikovalci keramike pa ustvarjajo predvsem umetniško keramiko.
Keramiko delimo na klasično oz. tradicionalno in sodobno glede na namen uporabe, surovine in lastnosti. Klasična keramika se oblikuje na lončarskem vretenu, z vlivanjem v kalupe in s stiskanjem ali modeliranjem. Pri klasični keramiki po tehnoloških lastnostih razlikujemo grobo (opeka, cevi) in fino keramiko (posodje, drobna plastika, okrasna in stavbna keramika). Na Slovenskem so se razvili lončarstvo, pečarstvo, opekarstvo, kasneje tudi keramične delavnice in tovarne, v novejšem času pa keramični studii oz. ateljeji.
Maja Kotar
Maja Kotar (1996, Ljubljana) je diplomirana oblikovalka vizualnih komunikacij (ALUO, 2019). Deluje na presečišču grafičnega oblikovanja in keramike, kjer pod blagovno znamko Mala Maja ustvarja unikatno uporabno keramiko ter vizualne izdelke. Njeno delo raziskuje odnos med rokodelstvom in sodobnim oblikovanjem ter vzpostavlja dialog med glino in grafiko, tradicijo in sodobno estetiko. V ospredju njenega izraza sta močna likovnost in ekspresivnost, vedno podprta z ročno izdelavo. Poleg studijske prakse aktivno sodeluje pri projektih, dogodkih in delavnicah, povezanih z lokalno skupnostjo, na področju grafike in keramike.
Kontakti:
instagram: https://www.instagram.com/mala____maja/
email: hello@mala-maja.com
keramična skleda in žlica Maje Kotar in lesena plošča 'Riba' Alenke Šeme
Šiviljstvo in krojaštvo
Krojači so v virih omenjeni že v 13. stol. v Piranu. Najstarejši krojaški cehi so bili ustanovljeni v Beljaku, Ljubljani in Škofji Loki. Poleg plaščev so krojači šivali tudi kožuhe. Šiviljstvo se je v 19. stol. razvilo iz krojaštva kot žensko profilirano obrtno izdelovanje ženskih oblačil in spodnjega perila. V 19. stol. so v slovenskih mestih delovali šiviljski saloni, v katerem so lastnice zaposlovale tudi po več kot deset žensk. Izdelovali so tudi posteljno perilo ali pa so bile delavnice usmerjene v izdelovanje določenih izdelkov, na primer za šivanje predpasnikov, namiznih prtov, popravljanje oblačil.
Kasneje se je iz krojaštva in šiviljstva razvila tekstilna industrija, najbolj na Gorenjskem, pa tudi v Beli Krajini, na Štajerskem in v Pomurju. Pospešeno je propadala v 90. letih 20. stol., saj je uvoz cenejših tekstilnih izdelkov zmanjšal povpraševanje. Zdaj so šiviljske in krojaške delavnice redke. Kljub temu da so uvožena oblačila iz svetovnih tekstilnih industrijskih središč (predvsem z Bližnjega vzhoda) na ravni EU od leta 2005 – zaradi rahljanja uvozne regulative za tekstilne proizvode iz tretjih držav – za prebivalstvo dostopnejša, je pomembno, da še vedno delujejo modna krojaštva v bližini doma. Danes so to specializirane delavnice, ki večinoma izdelujejo unikatna individualno krojena oblačila po naročilu, in delavnice, ki so specializirane za določene tipe izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Šiviljstvo kot rokodelska panoga je pomembno tudi za ohranjanje starih in prepoznavnih krojev, ki so izdelani maloserijsko. Takšni so najrazličnejši pripadnostni kostumi: narodni, regionalni, dramski itd., pa tudi historični, za potrebe gledališč. Pomembne so tudi šiviljske popravljalnice.
Krojaške in šiviljske delavnice so navzoče vsepovsod po Sloveniji in nimajo razvidnih centrov. Obrt je – kljub redkosti in butičnosti – v Sloveniji še vedno delujoča in se razvija naprej ob pomoči vplivov iz tujine. Profesionalne šivilje in krojači se formalno organizirajo v sekciji tekstilcev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.
detajl: obesek in otroške hlače
Laura Češarek
Laura Češarek je poklicu grafična oblikovalka, a jo je pot ponesla v svet tekstilstva. Ustvarja in šiva otroška oblačila pod imenom 'Pincaponca'. Osnov ročnih del se je že kot majhna deklica naučila od babice, v vsem tem času do danes pa je to znanje in ljubezen do ročnih del samo še nadgrajevala. Laurino delo temelji na načelu 'manj je več': v preprostih krojih, nevtralnih tonih ter udobju, ki otrokom omogoča svobodno raziskovanje sveta.
Poseben poudarek daje trajnosti in ekološkemu vidiku – uporablja materiale s preverjenimi certifikati, oblačila pa oblikuje tako, da so nosljiva dlje časa in prenosljiva med sorojenci. Trenutno največ energije namenja razvoju Lanene kolekcije, kjer raziskuje možnosti uporabe lanu skozi vse letne čase in spodbuja samostojnost otrok pri oblačenju.
Vizijo gradi na presečišču ustvarjalnosti, trajnosti in tradicije, z željo, da bi lan ponovno našel mesto v sodobnem življenju.
Kontakti:
https://pincaponca.sumupstore.com/
Instagram: https://www.instagram.com/pincaponca
