FEBRUARSKA RAZSTAVA ROKODELCEV OZS 2026
Avtor: Anja Podreka
FEBRUARSKA RAZSTAVA ROKODELCEV
Art&Craft Slovenija
OZS, Ljubljana
februar 2026
Vid Prezelj - Larfa (lesena laufarska maska), Ana Trampuš - keramična posodica in srček, Andreja Stržinar (ročno izdelano oblačilo - majica)
V Obrtno-podjetniški zbornice Slovenije razstavne prostore namenjamo promociji izdelkov sodobnega rokodelstva ter njihovih izdelovalcev.
Izbrane razstave sestavljajo izdelki iz različnih rokodelskih panog. Njihova tematika se navezuje na praznike in posamezne, značilne navade letnega časa, ki sovpadajo s kulturo rokodelstva ter kulturne dediščine. Z razstavami v izložbenih oknih naših prostorov javnost ozaveščamo ne samo o prisotnosti, razvoju in kakovosti slovenskih rokodelcev, temveč tudi o zgodbah, ki se skrivajo za izdelki.
Rokodelski izdelki so ročna dela, ki temeljijo na ljudskih izročilih in pripovedih slovenskega naroda. Odražajo se skozi naravni material lokalnega izvora ali pridelave. Pri rokodelskih delih vse prevečkrat pozabimo na zgodbo, ki jo rokodelski izdelek predstavlja, predvsem pa se ne zavedamo znanja, spretnosti in veščin rokodelcev.
Slovensko rokodelstvo začenja novo obdobje, ki bo podprto tudi z novim zakonom o ohranjanju in razvoju rokodelstva (ZorR, Uradni List št. 78/2023). Tudi zato v Obrtno-podjetniški zbornici vabimo k sodelovanju izbrane rokodelce, da se s svojimi izdelki predstavijo v naših razstavnih prostorih.
OZS izložbeno okno (Andreja Stržinar - oblačilo, Ana Trampuš - keramika, Lidija Debelak temni glineni relief in Vid Prezelj - larfe)
Mesec februar nam prinaša mnogo veselja in razlogov za prva praznovanja v novem letu. Vsi se veselimo raznolikosti maskot, tradicionalnih ali pustnih oblačil, sladkih dobrot in nasmejanih ust. Pustovanja so vselej tudi slovenska tradicija, ki se je vpisala globoko v slovensko kulturno dediščino. Vid Prezelj je priznani rokodelec, rezbar, ki oblikuje Cerkljanske laufarske maske. Larfe ali lesene maske obrazov nastajajo pod njegovimi rokami v delavnici nad Cerknem. Rokodelec sicer ustvarja tudi karikaturne maske ter raznolike kiparske rezbarije. Andreja Stržinar priznana rokodelka iz Škofje Loke, je znana šivilja in prenašalka tekstilne tradicije. Maskam v izložbenih oknih OZS je dodala oblačila. Tako je naša razstava pridobila ne samo pustni nasmeh oziroma obraz temveč tudi teksture, kroje, barve in blago slovenske tradicije. V okviru februarske razstave smo poskrbeli, da bo 'naš Pust' primerno oblečen ne samo nasmejan. Februarska razstava naslavlja slovensko etnološko dediščino, zato smo k sodelovanju povabili tudi oblikovalko keramičnih reliefov. Lidija Debelak oblikuje keramiko, ki na prvi pogled spominja na medičarske kruhke. Vsebujejo namreč tradicionalne Slovenske vzorce listja in narave oziroma nageljnov in drugih cvetlic. Temna podlaga glinenih reliefov z živimi barvami in vzorci pričarata malce domišljije in poetičnosti. Mesec februar pa je zdaj že dodobra posvojil tudi praznik ljubezni. Navkljub tujemu izvoru, bo keramika Ane Trampuš- Cerawoods, dodala malenkostni pridih ljubezni. Z belo šamotno glino Ana ustvarja keramiko, ki nas ob pogledu pogreje navznoter, tako kot okusen kos potice ali topel objem. Dodatki malih srčkov bodo poskrbeli, da bo 'naš pust' tudi malce ljubeč in srčen.
Andreja Stržinar (ročno izdelano oblačilo) in
Lidija Debelak - broška (glineni relief Ptiček)
Zanimivosti o predstavljenih rokodelskih panogah,…
IZDELOVANJE PUSTNIH MASK IN OPRAV
Podobnost in različnost pustnih šeg, ki se ves čas spreminjajo in prilagajajo času in prostoru, sta v Sloveniji opazni na vsakem koraku. Ohranjanje pustne tradicije in zagotavljanje občutka za identiteto nosilcev in njihovega okolja omogočata predvsem navzočnost in živost pustnih šeg. V Sloveniji imamo različne pustne skupine in vsaka izmed njih ima značilne pustne maske in oprave: cerkljanski laufarji, pustni orači, škoromati, drežniški in ravenski pustovi, šelmarji iz Kostanjevice, vrbiške šeme, zagoriške mačkare, ponikovske mačkare, pust mozirski, liški pustovi, ločki kosci, kurenti, predstavniki vleke ploha in borovega gostüvanja …
Laufarske ali cerkljanske maske
Močan element lokalne identitete občine in njenih prebivalcev so »laufarji«, ena najbolj prepoznavnih tradicionalnih pustnih skupin v Sloveniji. Cerkljanska laufarija je stoletja dolgo potekala po nenapisanih pravilih, ki so se z ustnim izročilom prenašala iz roda v rod. Skupina danes šteje 25 likov, posebnost pa so njihova naličja (26 jih je) – t.i. »larfe«, ki so izrezljane iz lipovega lesa.
Nekatera njihova oblačila so sešita iz naravnih materialov (bršljan, slama, mah, smreka, živalska koža). Skozi maske in like so v cerkljanski laufariji predstavljene značilnosti in slabosti posameznih skupin prebivalstva. Glavni lik je Pust, ki ima obleko pošito z mahom, v rokah pa nosi mlado smreko. Spremljajo ga »ta bršljanov«, »ta tierjesta«, »ta star« in »ta stara«, »lamant« itd. Edina govoreča maska je »ta star«.
Na trgu v Cerknem vsako leto ponovno obsodijo pusta na smrt z »botam« – drvarskim kladivom. Pust je kriv za vse slabosti in nerodnosti, ki so se zgodile v bližnji in daljni okolici. Pustna obsodba poteka kot sklenjena dramska igra v cerkljanščini. Cerkljanska Laufarija je od februarja 2012 vpisana v slovenski Register nesnovne dediščine. Z odlokom Vlade RS je bila leta 2014 razglašena za nesnovno dediščino državnega pomena.
Vabljeni na Laufarijo v Cerkno!
(Zavod za turizem Cerkno)
Vir: https://www.visitcerkno.si/cerkljanska-laufarija/
Lidija Debelak - glineni relief, Vid Prezelj - laufarska maska ali larfa
Vid Prezelj
Vid Prezelj je priznani rokodelec, rezbar, ki oblikuje Cerkljanske laufarske maske. Larfe ali lesene maske obrazov nastajajo pod njegovimi rokami v delavnici nad Cerknem. Les je zasidran v njem. Njegov vonj in toplina ga neizmerno privlačita, zato se vedno znova vrača h kosu lesa, ki pod rokami počasi dobi obliko. Rad izdeluje unikatne uporabne izdelke, kipari z motorno žago, posebno mesto pa imajo v njegovem življenju maske – larfe. Okoli trideset ur mu vzame izdelava lesenega naličja, izrezljanega iz enega kosa lipovega lesa. To je potrpežljivo delo, kjer se s pomočjo dlet in lesenega kladiva iz grobe oblike korak za korakom rodi obraz z izrazom, značajem in zgodbo, ki sta jo v les leta in leta pisala narava in čas. Doma ima že številčno zbirko, nekaj larf pa je izdelal tudi za cerkljansko Laufarijo in muzej. Je član mednarodnega konzorcija izdelovalcev lesenih mask Mascheraj Alpini.
fb: vid prezelj
IZDELOVANJE PRIPADNOSTNIH KOSTUMOV
Pojavnost t. i. narodnih noš je v razvoju pridobila tudi funkcijo izkazovanja pripadnosti ožjim lokalnim skupnostim (npr. rateška, polhograjska, loška noša …). Ti kostumi se večinoma zgledujejo po oblačilnem videzu večinskega prebivalstva na Slovenskem v 19. stoletju in so pogosto vsaj deloma uniformirani. Predstavljajo paradne oz. odrske preobleke, pri nosilcu opravljajo funkcijo preobleke za posebne priložnosti – kostuma. Tako je postala del simbolnega in protokolarnega obredja, posebej pa preoblačenje in izdelovanje narodnih noš v ta namen gojijo Slovenci po svetu. Izdelovanje pripadnostnih kostumov ne pomeni le izdelovanja simbolno ovrednotenih narodnih noš, ampak tudi poustvarjanje drugih lokalno specifičnih oblačilnih videzov z namenom razumevanja življenjskega in prazničnega cikla, ki ga danes prikazujejo predvsem različne folklorne skupine. Pomembna sta skrb in delo posameznikov in nekaterih strokovnjakov, da se pri izdelavi, nošenju in prikazu skrbi za ustrezno in strokovno delo članov folklornih skupin in drugih posameznikov, ki kostume uporabljajo.
Za izdelavo folklornih kostumov je potrebno več raznolikih in poglobljenih rokodelskih znanj. Za doseganje prepričljivosti morajo biti tudi izbira materialov, tehnologija izdelave in način krojenja kostumov čim bolj skladni z izdelavo v izbranem časovnem obdobju. Ustrezno poustvarjanje oblačil iz preteklosti mojstri dosegajo z opazovanjem načina izdelave starih oblačil v zasebnih in javnih muzejskih zbirkah, črpajo tudi iz slikovnega materiala in opisov o načinu oblačenja v preteklosti. Vse to pa ni možno brez posploševanja, zato gre pri izdelavi vedno tudi za interpretacijo preteklosti in določeno prilagajanje današnjim razmeram (dostopnosti materialov, tehnologij izdelave tekstila, postavam današnjega časa …). Pri tem je pomembna doslednost, saj so oblačila prepričljivejša, če materiali sledijo izpričani oblačilni kulturi določenega družbenega sloja in časovnega obdobja. Rokodelke in rokodelci, ki izdelujejo folklorne preobleke, tesno sodelujejo tudi s strokovnjaki s področja oblačilne kulture: kostumografi, etnologi, zgodovinarji in tekstilnimi tehniki.
Andreja Stržinar
Andreja Stržinar je priznana rokodelka, mojstrica izdelave zgodovinskih kostumov, rekonstrukcij in oblačil slovenske oblačilne dediščine. Izdeluje kostume za skupine in posameznike, ki se ukvarjajo s predstavitvami nekdanjega življenja in dela. Za seboj ima že veliko projektov in odmevnih razstav, zlasti oblačil iz prve polovice 19. stoletja. Ker je o starejših oblačilih ohranjenih le malo podatkov, zahteva poustvarjanje nekdanje oblačilne kulture veliko študij in iznajdljivosti. Povezala se je s številnimi poznavalci, posebno dobro in največ pa sodeluje s kustosom in enih najboljših poznavalcem slovenske dediščine dr. Bojanom Knificem.
Po končani Srednji tekstilni šoli se je dobro desetletje kalila v gledališkem ateljeju ljubljanske Opere, najprej v slikarni, nato pa je sledila prva krojaška zaposlitev v moški krojačnici. To znanje se ji je obrestovalo, ko se je odločila za samostojno pot in je začela izdelovati kostume za folklorne skupine. Kostumi Andreje Stržinar pričajo o njeni predanosti in mojstrstvu.
Nedvomno sodi med najboljše poznavalce oblačilne dediščine in najnatančnejše izdelovalce kostumov, ki so namenjeni prikazu nekdanjega oblačenja ljudi.
Aprila 2023 je bila vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine kot nosilka enote Izdelovanje pripadnostnih kostumov.
OBLIKOVANJE KERAMIKE
Keramiko delimo na klasično oz. tradicionalno in sodobno glede na namen uporabe, surovine in lastnosti. Klasična keramika se oblikuje na lončarskem vretenu, z vlivanjem v kalupe in s stiskanjem ali modeliranjem. Pri klasični keramiki po tehnoloških lastnostih razlikujemo grobo (opeka, cevi) in fino keramiko (posodje, drobna plastika, okrasna in stavbna keramika). Na Slovenskem so se razvili lončarstvo, pečarstvo, opekarstvo, kasneje tudi keramične delavnice in tovarne, v novejšem času pa keramični studii oz. ateljeji.
Pri oblikovanju in obdelovanju sodobne keramike se uporablja vse vrste glin in keramičnih materialov, pri čemer se razvija sodobne pristope, tehnologije in veščine dela. Keramično ustvarjanje reflektira pomen ročnega ustvarjanja v postindustrijski družbi in se izrazito odziva na antropološke spremembe, kakršne vznikajo v sodobni družbi, ujeti med delovno etiko ter potrošniško estetiko.
Keramika je lahko obrt in/ali rokodelstvo oz. oblikovanje in/ali umetnost. Tradicionalne načine oblikovanja keramike, ki so v svojem bistvu ostali nespremenjeni do danes, povezujemo z rokodelstvom, a jih je mogoče tudi z vrhunskimi likovnimi stvaritvami.
Pri rokodelski panogi oblikovanja umetniške in dekorativne keramike gre za oblikovanje skulptur, objektov in predmetov iz gline. Poleg negovanja tradicionalnih postopkov obdelave gline (oblikovanje na vretenu, dodajanje in odvzemanje gline, modeliranje, vlivanje v kalupe, poslikavanje, krašenje in žganje) vključuje tudi oblikovanje, ki sledi tehnološkemu razvoju, sodobnim vsebinam in materialom.
V sodobni umetniški keramiki je vključen tudi zgodovinski spomin, spomin na tisočletja izdelovanja uporabnih in okrasnih predmetov ter na rokodelske spretnosti, ki so bile pri tem potrebne.
Formalno izobraževanje poteka na ravni univerzitetne izobrazbe v okviru Akademije za likovno umetnosti, smer Unikatno oblikovanje stekla in keramike. Obstaja tudi neformalno izobraževanje v obliki tečajev in delavnic. Poseben problem je pomanjkanje osnovno- in srednješolskega izobraževanja na področju keramike.
Ana Trampuš - potičnik
Ana Trampuš – Cerawoods
Moje ime je Ana in ustvarjam pod blagovno znamko Cerawoods.
Iz mehke gline na lončarskem vretenu oblikujem keramične predmete za vsakdanjo uporabo, kot so skodelice, krožniki, vrči in potičnice.
Vsak izdelek nastaja v počasnem procesu oblikovanja, sušenja, glaziranja in žganja.
Izdelki so funkcionalni, preprosti, z minimalnimi detajli ter namenjeni dolgotrajni uporabi.
Fb: Cerawoods
anatrampus@gmail.com
Lidija Debelak
Avtorica svoje dekorativno izhodišče, v osnovi vezano na slovensko etnološko dediščino, uspešno nadgrajuje s posebnimi estetskimi elementi in barvnimi poudarki, ki pomensko-formalno spreminjajo karakter poslikanih površin ter reliefno podanih glinenih plasti. Izdelki Lidije Debelak so hkrati slike, skulpture, reliefi in dekorativna telesa; so skratka samostojni umetniški organizmi, ki pa ne postavljajo strogih ločnic med likovnimi mediji. Gre za svojevrstno etnografsko likovnost, za »assemblage« plitkih reliefnih nanosov in risanih struktur, vendar slogovno poenotenih in prepoznavnih. Podobe nas subtilno povezujejo z miselnimi in dekorativnimi vzorci prednikov, spomnijo nas na prizore s poslikanih kmečkih skrinj, na izvezene ornamente starih kožuhov, v nas pa vzbujajo rahlo nostalgična občutja.
V njih torej lahko prepoznavamo še dejavne impulze ljudske ustvarjalnosti, ki sooblikuje narodovo identiteto. Motivika je po večini izpeljana iz »arhetipov« slovenske ljudske krasilne umetnosti, občasno pa Lidija Debelak »zajame« tudi iz lokalnega krasilnega izročila (motiv malega kruhka). Najpogostejše tematsko izhodišče te specifične likovne pripovedi je abstrahirana narava, pomemben vsebinski dejavnik pa je tudi avtoričin domišljijski svet, opazneje navzoč v delih s sodobnejšimi konceptualnimi rešitvami.
Boštjan Soklič, umetnostni zgodovinar in kustos Loškega muzeja Škofja Loka
https://lidijadebelak.si/
Lidija Debelak - glineni relief
