Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
kaligrafija
Natalija Resnik

Kaligrafija (grško Καλλιγραφία (kalligrafia), κάλλος (kállos, lepo) oz. καλός (kalós, lepo, dobro) in γράφειν (gráfeïn, pisati)) je vizualna umetnost, povezana s področjem pisanja. Zgodovina zahodne kaligrafije sega v prva stoletja našega štetja z nastankom rimskih rokopisov. Kaligrafija v svojem osnovnem pomenu zajema pisanje z zgodovinskimi pisavami, ki so pisane po določenih pravilih (vrsta peresa, kot pisanja, kot peresa), na primer unciala, karolinška minuskula, bastarda.
Umetnost lepega pisanja je bila domena pisarjev, ki so bodisi ustvarjali naročene rokopise bodisi so prepisovali knjige za potrebe knjižnic. Zahodna kaligrafija je navzoča po vsej Evropi, v Sloveniji je dobro raziskan skriptorij, v katerem je v 13. stol nastala cela vrta izjemnih rokopisov.

V 20. stol. je kaligrafija v zahodni Evropi doživela prebujenje in razcvet ter se začela uveljavljati kot samostojna likovna panoga. Od strogega posnemanja zgodovinskih pisav je začela posegati po njihovih sodobnih interpretacijah ter razvijati nove in celo abstraktne forme.

Kaligrafija je danes prepletena s številnimi vizualnimi zvrstmi, kot so grafično in industrijsko oblikovanje, street art, body art, itd..
V slovenskem prostoru so kaligrafi redko izpričani, še redkejši so poklicni. V novejši dobi so to področje pokrivali slikarji (na primer Maksim Gaspari), še pogosteje pa arhitekti ter nekaj posameznikov drugih poklicev. Formalnega izobraževanja s tega področja niso bili deležni in so samouki, a z izjemno razvitim čutom do pisav.
V slovenščini razlikujemo pojma kaligrafija in lepopis. Slednji se v pogovornem jeziku bolj nanaša na vsakodnevno pisavo oz. na pisavo, ki so je nekdaj učili v šolah in so jo pri svojem delu uporabljali uradniki.

Sekcija DUO pri OZS

 

Domače in umetnostne obrti (DUO) predstavljajo danes v vseh evropskih in tudi izven evropskih držav pomemben segment identitete in razpoznavnosti posameznih držav in narodov. Pri tem pa ne gre le za ohranjanje neke dejavnosti. Razvita gospodarstva namenjajo domači obrti ustrezne stimulacije in z mnogimi ukrepi, tudi finančnimi olajšavami, poskrbijo, da se ta segment narodne ustvarjalnosti primerno razvija v donosno gospodarsko panogo.

 

Slovenija je skoraj na vseh področjih tega delovanja še močno na spodnjem robu evropske lestvice, četudi je doseženih nekaj stvari, ki nam jih zavidajo tudi v svetu. To velja npr. za dobro urejen sistem strokovnega vrednotenja oz. ocenjevanja izdelkov domače in umetnostne obrti, s katerim so povezane določene ugodnosti pri registraciji te dejavnosti in označevanje kvalitetnih izdelkov z nalepko, ki nosi številko izdanega certifikata strokovne komisije.

V 80. letih je ustanovitvijo strokovne komisije za vrednotenje izdelkov domače in umetnostne obrti, ki jo sestavljajo zunanji strokovni sodelavci zbornice, prvič prišlo do sistematičnega strokovnega dela na tem področju, rokodelci pa so na podlagi odločitve komisije prejeli naziv mojster oziroma mojstrska delavnica. Izdelki so bili označeni z znakom kakovosti, mnenje komisije pa je bilo tudi osnova za uveljavitev davčnih olajšav, ki predstavljajo eno od najbolj neposrednih oblik družbenih spodbud za rokodelce. To lahko označimo kot prvo konkretno stimulacijo izdelovalcev kakovostnih izdelkov v povojnem obdobju. V zvezi s tem je bil v Sloveniji leta 1985 sprejet Družben dogovor o pospeševanju razvoja domače in umetnostne obrti, ki pa se je kljub dobrim sestavinam slabo izvajal. Sicer pa je slovensko rokodelstvo začelo v sedemdesetih in osemdesetih letih uspešno predstavljati svojo ustvarjalnost in s tem našo identiteto tudi v tujini.

Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije smo mnenja, da prilagajanje Evropi nikakor ne zahteva izničenja ali opuščanja pozitivnih, tudi mednarodno priznanih strokovnih dosežkov na področju rokodelstva in finančnih ter zakonskih ugodnosti. Zakon o DDV je odpravil pomembno dolgoročno družbeno skrb za rokodelske dejavnosti, ne da bi država to skrb nadomestila z drugimi mehanizmi. V času, ko je nacionalna identiteta vse bolj ogrožena, ne bi smeli dopustiti, da dokončno odmre del dejavnosti, ki predstavljajo ne le košček naše pestre kulturne dediščine, ampak tudi možnosti za zaposlitev, bolj avtentični turizem in sodobno naravnano, ekološko Slovenijo.

 

fotka mešanih izdelkov

Teja Hlačar (lončene steklenice), Ana Trampuš Cerawoods (potičnik), lesena posoda

 

 

Upravni odbor Sekcije za domačo in umetnostno obrt pri OZS v mandatnem obdobju 2022 - 2026:

 

Predsednik:
Jernej Bortolato, Dutovlje
E-naslov: jernej@bortolato.si

 

Podpredsednica:
Suzana Rajh, Maribor
E-naslov: suzana.rajh@gmail.com

 

Člani:
Marjan Starc, Šmarje
Jurij Mlakar, Ljubljana
Tilen Šumah, Kotlje

 

Poslanec Sekcije za domačo in umetnostno obrt v Skupščino OZS je Jernej Bortolato.

 

Sekretar sekcije:
Goran Lesničar Pučko
Telefon: +386 1 583 05 16
E-naslov: goran.lesnicar@ozs.si

 

Višja strokovna svetovalka:
Anja Podreka
Telefon: +386 1 583 08 25
E-naslov: anja.podreka@ozs.si

Piškotek
Spletna stran za nemoteno delovanje in boljšo uporabniško izkušnjo uporablja piškotke. Prosimo označite "Dovolim piškotke", če se strinjate z njihovo namestitvijo.

več o uporabi piškotkov in nastavitve
dovolim piškotke
zapri obvestilo