Poslikane panjske končnice

Tle se špeglejte lenuhi, pri tej mali, marni muhi!

Panjske končnice, poslikane čelne stranice nekdanjih čebeljih panjev ali kranjičev, so resnično ena največjih slovenskih posebnosti. Kot izjemen pojav v zgodovini likovnega ustvarjanja na slovenskem podeželju so znane le na delu slovenskega etničnega ozemlja. Pojavu okraševanja, za čebele tudi označevanja panjev z vrsto dekorativnih, verskih, duhovitih, zgodovinskih in žanrskih motivov sledimo od sredine 18. do začetka 20. stoletja, ko so spremembe v načinu čebelarjenja povzročile zaton te slikovite ustvarjalnosti naše ljudske umetnosti. Dediščino panjskih končnic sestavlja več kot šesto različnih motivov, ki so bili naslikani na najmanj 50.000 končnicah. Od vsega tega bogastva se je v muzejih in zasebnih zbirkah ohranilo več kot 3000 končnic. Motivika na njih je zvečine figuralna, prevladujejo pa posvetni motivi, med njimi so še zlasti pogosti tisti, ki prikazujejo človeške slabosti in smešijo poklice.