Domača suhorobarska galanterija in nadaljevanje stare suhorobarske dediščine

Izdelovanje suhe robe predstavlja vrsto lesnih rokodelskih in obrtniških opravil: žličarstvo in kuhalničarstvo, posodarstvo, obodarstvo, strugarstvo, pletarstvo, rešetarsvo, sodarstvo, zobotrebčarstvo, izdelovanje igrač, (turističnih) spominkov, daril in okrasnih predmetov iz lesa itd. Domovina suhe robe je ribniško-kočevsko območje Slovenije, izdelovali pa so jo tudi na Črnem Vrhu nad Idrijo, delno na Trnovski planoti, v Bohinju, na Pohorju, v Poljanski in Selški dolini, na Idrijskem in Cerkljanskem. Cesar Friderik III je 1492 izdal odlok, po katerem so lahko kmetje na kočevskem in ribniškem območju trgovali tudi z lesnimi izdelki lastne, hišne izdelave. Leta 2002 so v Ribnici zaščitili geografsko poreklo suhe robe in izdelali Pravilnik o označbi porekla blaga »Ribniška suha roba« Območje ribniške s.r. po tem pravilniku obsega občine Ribnica, Sodražica, Loški Potok, Kočevje, Dobrepolje, Velike Lašče in Bloke. Zdaj suha roba zajema čez 20 različnih delovnih opravil.