Lončarstvo

Lončarstvo sodi med najstarejše obrti. Razvijalo se je v lončarskih središčih, ki so povezana z nahajališči gline (Ljubno na Gorenjskem, Komenda, Ribniška dolina, Šentjernejsko polje, okolica Cerknice, Dravsko in Ptujsko polje, Prekmurje). Po drugi svetovni vojni se je število lončarjev občutno zmanjševalo, vendar je ta rokodelska dejavnost še vedno razvejana in razmeroma obsežna. Vsi najboljši nosilci te dejavnosti nadaljujejo družinsko tradicijo, po zaslugi raznih izobraževalnih tečajev pa rastejo tudi najrazličnejši »novi« lončarji, ki pa najpogosteje le ponavljajo izdelke svojih učiteljev. Med množico rokodelcev le izjemni posamezniki združujejo v sebi poleg rokodelske spretnosti tudi druge lastnosti, kot npr. kreativnost, občutek za estetiko itd. V zadnjih letih se z lončarstvom ukvarja tudi več mladih ljudi, ki poskušajo razvijati tudi sodobne oblike in tehnologije lončarstva in unikatne keramike.