Piparstvo

Domače izdelovanje pip za kajenje tobaka. Poznano je od 18. stoletja, najbolj pa je bilo razvito na prehodu iz 19. v 20. stol. Značilno središče je bilo v Bohinju (Gorjuše), pomembnejše so bile tudi Moravče, Poljane v Poljanski dolini, Martinj Vrh nad Železniki, Višnje na Primorskem in Krka na Dolenjskem. Bohinjci so izdelovali pipe različnih velikosti in oblik, krasili so jih s srebrno ali medeninasto pločevino in biserno matico. Prodajali so jih po Kranjskem in Koroškem, v Istro, Dalmacijo, celo v Anglijo in Ameriko. Pipe iz moravške okolice so bile oblikovane po podobi domačih in divjih živali. Danes izdeluje pipe le še en pipar.