Spoštovani uporabnik Microsoft Internet Explorerja!

Spletni brskalnik, ki ga uporabljate, ne omogoča polne funkcionalnosti spletnih portalov OZS. V izogib težavam pri delu s portalom vam predlagamo, da uporabite sodobne spletne brskalnike kot so Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge.

Hvala lepa za razumevanje.
suhorobarstvo
Rokodelski Center Ribnica
Suhorobarstvo, poimenovano tudi izdelovanje lesne galanterije, je rokodelska panoga, ki obsega ročno ter v novejšem času tudi strojno izdelovanje in prodajo lesenih izdelkov, uporabnih v gospodinjstvu. Obsega obodarstvo, podnarstvo, posodarstvo, žličarstvo in kuhalničarstvo, ročno mizarstvo, orodjarstvo, strugarstvo, pletarstvo, zobotrebčarstvo, rešetarstvo in spominkarstvo. Na ribniško-kočevskem območju se je suhorobarstvo razširilo po letu 1492 in ohranilo vse do današnjih dni. Na ribniško-kočevskem območju se je suhorobarstvo razširilo po letu 1492, ko so prebivalci od cesarja Friderika III. dobili posebne privilegije – t. i. krošnjarski patent, ki jim je omogočil neobdavčeno trgovanje z lesenimi izdelki lastne izdelave. Vsaka vas je gojila eno panogo suhe robe, pri delu so sodelovali cela družina in sosedje. Znanje se je prenašalo iz roda v rod in se širilo v sosednje vasi. Izdelke so prodajali krošnjarji; pred 2. svetovno vojno jih je več kot 600 prodajalo tudi po večjem delu Evrope. V preteklosti so suho robo izdelovali še na Črnem Vrhu nad Idrijo, delno na Trnovski planoti, v Bohinju, Zgornjesavski dolini in na Pohorju, do konca 19. stoletja na Blokah, v Poljanski in Selški dolini in v Zgornjem Posočju z Idrijskim in Cerkljanskim.
Suhorobarstvo obsega naslednje podpanoge: obodarstvo, podnarstvo, posodarstvo (poznano tudi kot pintarstvo ali škafarstvo), žličarstvo in kuhalničarstvo, ročno mizarstvo, orodjarstvo, strugarstvo, pletarstvo, zobotrebčarstvo, rešetarstvo in spominkarstvo. Za vsako panogo je značilna uporaba določene vrste lesa, orodij in postopkov izdelave. Poleg lesa bukve, smreke, drena, leske, javorja, lipe in vrbe, ki je bil v uporabi v preteklosti, suhorobarji uporabljajo tudi les sadnega drevja. Les morajo posekati v pravem letnem času, ga pravilno razrezati, posušiti, razcepiti in skladiščiti. Pri obodarstvu, podnarstvu, rešetarstvu in pletarstvu gre še vedno za pretežno ročno izdelavo, pri čemer se uporabljajo različna orodja (babo in viternik, klin, bəte in ərzevnike, rezilni stol, strug, obliče, žage, brusilne papirje in nože) ter nekatera novejša pomožna sredstva (npr. lepilo, žeblje, kovice).

Sekcija DUO pri OZS

 

Domače in umetnostne obrti (DUO) predstavljajo danes v vseh evropskih in tudi izven evropskih držav pomemben segment identitete in razpoznavnosti posameznih držav in narodov. Pri tem pa ne gre le za ohranjanje neke dejavnosti. Razvita gospodarstva namenjajo domači obrti ustrezne stimulacije in z mnogimi ukrepi, tudi finančnimi olajšavami, poskrbijo, da se ta segment narodne ustvarjalnosti primerno razvija v donosno gospodarsko panogo.

 

Slovenija je skoraj na vseh področjih tega delovanja še močno na spodnjem robu evropske lestvice, četudi je doseženih nekaj stvari, ki nam jih zavidajo tudi v svetu. To velja npr. za dobro urejen sistem strokovnega vrednotenja oz. ocenjevanja izdelkov domače in umetnostne obrti, s katerim so povezane določene ugodnosti pri registraciji te dejavnosti in označevanje kvalitetnih izdelkov z nalepko, ki nosi številko izdanega certifikata strokovne komisije.

V 80. letih je ustanovitvijo strokovne komisije za vrednotenje izdelkov domače in umetnostne obrti, ki jo sestavljajo zunanji strokovni sodelavci zbornice, prvič prišlo do sistematičnega strokovnega dela na tem področju, rokodelci pa so na podlagi odločitve komisije prejeli naziv mojster oziroma mojstrska delavnica. Izdelki so bili označeni z znakom kakovosti, mnenje komisije pa je bilo tudi osnova za uveljavitev davčnih olajšav, ki predstavljajo eno od najbolj neposrednih oblik družbenih spodbud za rokodelce. To lahko označimo kot prvo konkretno stimulacijo izdelovalcev kakovostnih izdelkov v povojnem obdobju. V zvezi s tem je bil v Sloveniji leta 1985 sprejet Družben dogovor o pospeševanju razvoja domače in umetnostne obrti, ki pa se je kljub dobrim sestavinam slabo izvajal. Sicer pa je slovensko rokodelstvo začelo v sedemdesetih in osemdesetih letih uspešno predstavljati svojo ustvarjalnost in s tem našo identiteto tudi v tujini.

Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije smo mnenja, da prilagajanje Evropi nikakor ne zahteva izničenja ali opuščanja pozitivnih, tudi mednarodno priznanih strokovnih dosežkov na področju rokodelstva in finančnih ter zakonskih ugodnosti. Zakon o DDV je odpravil pomembno dolgoročno družbeno skrb za rokodelske dejavnosti, ne da bi država to skrb nadomestila z drugimi mehanizmi. V času, ko je nacionalna identiteta vse bolj ogrožena, ne bi smeli dopustiti, da dokončno odmre del dejavnosti, ki predstavljajo ne le košček naše pestre kulturne dediščine, ampak tudi možnosti za zaposlitev, bolj avtentični turizem in sodobno naravnano, ekološko Slovenijo.

 

fotka mešanih izdelkov

Teja Hlačar (lončene steklenice), Ana Trampuš Cerawoods (potičnik), lesena posoda

 

 

Upravni odbor Sekcije za domačo in umetnostno obrt pri OZS v mandatnem obdobju 2022 - 2026:

 

Predsednik:
Jernej Bortolato, Dutovlje
E-naslov: jernej@bortolato.si

 

Podpredsednica:
Suzana Rajh, Maribor
E-naslov: suzana.rajh@gmail.com

 

Člani:
Marjan Starc, Šmarje
Jurij Mlakar, Ljubljana
Tilen Šumah, Kotlje

 

Poslanec Sekcije za domačo in umetnostno obrt v Skupščino OZS je Jernej Bortolato.

 

Sekretar sekcije:
Goran Lesničar Pučko
Telefon: +386 1 583 05 16
E-naslov: goran.lesnicar@ozs.si

 

Višja strokovna svetovalka:
Anja Podreka
Telefon: +386 1 583 08 25
E-naslov: anja.podreka@ozs.si

Piškotek
Spletna stran za nemoteno delovanje in boljšo uporabniško izkušnjo uporablja piškotke. Prosimo označite "Dovolim piškotke", če se strinjate z njihovo namestitvijo.

več o uporabi piškotkov in nastavitve
dovolim piškotke
zapri obvestilo