Predstavitev sekcije za domačo in umetnostno obrt pri OZS

Domače in umetnostne obrti (DUO) predstavljajo danes v vseh evropskih in tudi izven evropskih držav pomemben segment identitete in razpoznavnosti posameznih držav in narodov. Pri tem pa ne gre le za ohranjanje neke dejavnosti. Razvita gospodarstva namenjajo domači obrti ustrezne stimulacije in z mnogimi ukrepi, tudi finančnimi olajšavami, poskrbijo, da se ta segment narodne ustvarjalnosti primerno razvija v donosno gospodarsko panogo.

Slovenija je skoraj na vseh področjih tega delovanja še močno na spodnjem robu evropske lestvice, četudi je doseženih nekaj stvari, ki nam jih zavidajo tudi v svetu. To velja npr. za dobro urejen sistem strokovnega vrednotenja oz. ocenjevanja izdelkov domače in umetnostne obrti, s katerim so povezane določene ugodnosti pri registraciji te dejavnosti in označevanje kvalitetnih izdelkov z nalepko, ki nosi številko izdanega certifikata strokovne komisije.

Začetki skrbi za razvoj posameznih rokodelskih panog na našem ozemlju segajo v leto 1492, ko je nemški cesar Friderik III. izdal patent, ki je veljal za takratno Kranjsko in je v njem opredelil razsežnosti izdelovanja domačega lesnega rokodelstva (suhe robe) in še nekaterih drugih domačih izdelkov. Izdelovalci so dobili pravico izdelovati in trgovati z rokodelskimi izdelki. Po začetku sistematične družbene skrbi za obstoj domače obrti v drugi polovici 18. stoletja se ta prizadevanja nadaljujejo v 19. stoletje in naprej.

Obdobje po drugi svetovni vojni je bilo rokodelcem nenaklonjeno, čeprav je bil že leta 1946 v Ljubljani ustanovljen Državni prodajni zavod za domačo obrt, ki se je kasneje preimenoval v trgovsko podjetje Dom. Rokodelske dejavnosti so sicer razvijali tudi v raznih zadrugah, vendar brez temeljev, ki jih predstavljajo strokovno načrtovanje, dokumentacija, izobraževanje, poznavanje tradicije i.t.d.. Predvsem ni bilo pretoka znanja na mlade generacije. Številne rokodelske panoge so tako kmalu začele propadati ali pa so jih ohranjali redki posamezniki. Najmanj so k nadaljevanju razvoja domače obrti prispevali tisti, ki so imeli od nje največ koristi; državi so bili rokodelski izdelki le nekakšen reprezentančni servis, nikakor pa ne eno od področij narodnega gospodarstva, ki potrebuje posebno pozornost.

Novo obdobje povojnega razvoja DUO pomeni ustanovitev Združenja obrtnikov Slovenije leta 1969 in takratnega Odbora za domačo in umetno obrt, ki je leta 1977 organiziral prvo razstavo slovenske domače in umetnostne obrti v Slovenj Gradcu. Od takrat naprej je razstava bienalna tradicija, odbor pa je nadaljeval delo v okviru Zveze obrtnih združenj in pozneje v Obrtni zbornici Slovenije. Leta 1998 se je odbor preimenoval v Sekcijo za DUO pri OZS, ki jo sestavljajo predstavniki nekaterih rokodelskih področij.

Na OZS deluje posebna Strokovna komisija za vrednotenje izdelkov domače in umetnostne obrti, ki jo sestavljajo zunanji strokovni sodelavci zbornice. Z ustanovitvijo komisije v 80. letih je prvič prišlo do sistematičnega strokovnega dela na tem področju, rokodelci pa so na podlagi odločitve komisije prejeli naziv mojster oziroma mojstrska delavnica. Izdelki so bili označeni z znakom kakovosti, mnenje komisije pa je bilo tudi osnova za uveljavitev davčnih olajšav, ki predstavljajo eno od najbolj neposrednih oblik družbenih spodbud za rokodelce. To lahko označimo kot prvo konkretno stimulacijo izdelovalcev kakovostnih izdelkov v povojnem obdobju. V zvezi s tem je bil v Sloveniji leta 1985 sprejet Družben dogovor o pospeševanju razvoja domače in umetnostne obrti, ki pa se je kljub dobrim sestavinam slabo izvajal. Sicer pa je slovensko rokodelstvo začelo v sedemdesetih in osemdesetih letih uspešno predstavljati svojo ustvarjalnost in s tem našo identiteto tudi v tujini.

8. julij 2011

Brezplačno usposabljanje za NPK pletar/pletarka
Uaposabljanje pripravlja Zadruga Pomelaj v okviru čezmejnega projekta Rokodelska akademija, ki je sofinanciran iz sredstev Evropske unije. Usposabljanje se bo začelo 18. julija.
Več
16. junij 2011

V Veržeju odprli Ekomuzej
Novo pridobitev Zavoda Marianum je v petek, 10. junija odprl minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejan Židan. Za projekt izgradnje Ekomuzeja je investitor uspel pridobiti nepovratna sredstva iz evropskega razpisa.
Več